Kratica KOPB označuje kronično obstruktivno pljučno bolezen. Kratica ni zapletena, a nikakor ne gre v uho. Je bolezensko stanje, pri katerem gre za kronično zoženje dihalnih poti, za katere je značilen zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh. O KOPB govorimo, kadar je pretok zraka iz pljuč moten. Zdravi lahko dihamo hitro in globoko brez težav, človek s KOPB pa potrebuje za izdih več časa, ker so dihalne poti zožene. Bolniki se običajno zelo hitro zadihajo ob telesnih naporih, pogosto jih spremlja občutek dispneje (težke sape), kronični kašelj, hitra utrujenost in slabša izmenjava dihalnih plinov. Najpomembnejši vzrok razvoja KOPB je kajenje, njen nastanek pa pospešujejo še onesnažen zrak z žveplovim dioksidom, akutne respiratorne infekcije in genetski faktorji.
Še več o bolezni s težko zapomnljivim imenom nam je povedal prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., specialist pulmolog iz Bolnišnice Golnik.
Kaj je KOPB?
KOPB je vnetna bolezen pljuč. Celotnih! Vnetna okvara sega od velikih pa do najmanjših dihalnih poti, pljučnih mešičkov ter tudi pljučnih žil in povzroča napredujočo zaporo dihal, moteno prehajanje kisika v kri in zaradi zapore pljučnega žilja odpovedovanje srca. Zato ne preseneča, da so lahko bolniki s KOPB hudi invalidi.
Koliko bolnikov je trenutno v Sloveniji?
Ocenjujemo, da je bolnikov s KOPB 50.000, morda celo 100.000. Žal pa pri večini bolezen (še) ni odkrita.
Pri kom se bolezen pojavlja oz. kateri so glavni dejavniki tveganja?
Večina bolnikov si KOPB »prikadi«. Da se KOPB razvije, je treba kaditi kar nekaj časa, zato so bolniki s KOPB, ko jih odkrijemo, večinoma starejši od 50 let. Vendar poznamo tudi mlajše bolnike. Poleg tega ni odveč poudariti, da kajenje že zelo kmalu okvari pljuča, vendar se te okvare bolnik ali bolnica dolgo ne zaveda.
Kakšni so glavni simptomi bolezni, kdaj se pojavijo in kaj naj bolniki storijo?
Nekateri bolniki dolga leta kašljajo in zlasti zjutraj izkašljujejo. Nato se pojavi – pri vseh bolnikih – težka sapa ob telesnih naporih. Na srečo poteka bolezen zelo počasi, žal pa se večina bolnikov prav zaradi počasnega nastopa in napredovanja težav dokaj pozno zave, da so bolni. Menijo (ali se tolažijo?), da gre pač za pomanjkanje telesne kondicije. Vsekakor iščejo bolniki s KOPB zdravniško pomoč izjemno pozno, ko je KOPB že nadvse očitno prisotna in imajo bolniki zaradi te bolezni že hude težave. In je zaradi napredovale KOPB pred njimi le še nekaj let življenja. Celovitega odgovora, zakaj tako pozna odločitev o zdravniški pomoči, ne poznamo. Nedvomno je posredi bistveno preslaba osveščenost prebivalstva o KOPB. Poleg tega ima približno polovica bolnikov depresijo, za katero seveda tudi ne vedo. Je pa depresija znan vzrok za slabšo zavzetost za lastno zdravje.
Kako bolezen odkrijemo in potrdimo?
KOPB različno odkrijemo. Glede na splošno nezavzetost bolnikov s KOPB za lastno zdravje, bi bilo priporočeno, da bi zdravniki ali drugi medicinski strokovnjaki aktivneje razkrivali KOPB. Na primer tako, da bolnike, ki pridejo zaradi povsem drugih razlogov na pregled, pa so stari nad 40 let in morda celo kadijo, dodatno povprašajo še o kroničnem kašlju, izkašljevanju in telesni zmogljivosti. KOPB nato potrdimo (ali izključimo) z izvedbo spirometrije (merjenjem pljučne funkcije).
V čem je pomen zgodnjega odkrivanja bolezni?
Zgodnje odkrivanje je pomembno za vse kronične bolezni, ker želimo z zgodnjimi ukrepi preprečiti nadaljnje okvare prizadetih delov telesa. Kar seveda velja tudi za KOPB. Morda še bolj za KOPB! Opustitev kajenja – dovolj enostaven ukrep – prepreči nadaljnjo okvaro pljuč. Bolnik s KOPB, ki mu bolezen razkrijemo dovolj zgodaj, ne bo nikoli invalid zaradi te bolezni. Seveda, če bo opustil kajenje. To stori vsaj polovica bolnikov, žal pa opustijo kajenje šele takrat, ko KOPB že močno napreduje in imajo že hudo okvaro pljuč oz. ko ne morejo več kaditi, ker jim cigaretni dim dela preveč težav. Skratka, prepozno.
Kakšne so posledice, če bolezni ne odkrijemo pravočasno?
Katastrofalne! Bolniki z močno napredovalo KOPB so med najtežjimi invalidi. Težka sapa, ki jih muči že ob najmanjših gibih in tudi v mirovanju, je neznosna. Žal ni zdravil, ki bi to hudo težavo opazno izboljšala.
Kako zdravite bolezen?
Zdravil za KOPB ni – seveda v smislu ozdravitve. KOPB ni pljučnica, ki jo pozdravimo z antibiotikom. Zapore dihal z zdravili ne moremo pomembneje odpraviti. Vendar nihilizem ni na mestu. Z izbiro pravih zdravil ter drugih medicinskih ukrepov kot so dieta, rehabilitacija, zdravljenje pridružene depresije ali drugih pogostih sočasnih bolezni (ne pozabimo, kajenje je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca oziroma ožilja), se kakovost življenja bolnikom s KOPB opazno poveča. Poleg tega z zdravili zmanjšujemo pogostnost poslabšanj KOPB, kar je nadvse pomembno, saj poslabšanje traja mesec dni ali več in je za mnoge bolnike tudi usodno.
KOPB zdravimo z antiholinergiki, betamimetiki, teofilini ali vdihanimi glukokortikoidi. Zdravnik se bo glede na stopnjo težavnosti KOPB ter drugih podatkov odločil za ustrezno izbiro izmed navedenih zdravil, pri čemer osnovno zdravljenje KOPB vsekakor sloni na enem ali kombinaciji bronhodilatatorjev, ki pa jih je treba prejemati redno, četudi morda nimajo prav opaznega takojšnjega učinka, zaradi že omenjenega preprečevanja (tudi usodnih) poslabšanj KOPB.
Kako je živeti s KOPB?
Življenje s KOPB ni lahko. Seveda je kakovost življenja odvisna od napredovanja bolezni. Bolniki z blago KOPB nimajo prav hudih težav oz. vsaj ne v mirovanju in pri običajnih telesnih aktivnostih ter izven poslabšanja bolezni, ki pa je lahko tudi pri njih zelo neprijetno.
Povsem druga zgodba se prične, ko te napredovala KOPB spravi na kolena in ne moreš poskrbeti niti za osnovno higieno. Da si za vse odvisen od drugih in si dobesedno privezan na nekaj metrov dolgo cevko, preko katere ti v nos priteka kisik. In pri tem trpiš neznosno težko sapo. Bolje, da do tega ne pride. In tudi ne bi bilo treba pri veliki večini bolnikov s KOPB.
Kako se bolezni lahko izognemo?
Veliko večino primerov KOPB povzroči kajenje cigaret. Ali je treba še kaj dodati? Vabim vas, predvsem kadilce in bivše kadilce, da se čim bolj številčno udeležite akcij merjenja pljučne funkcije.
Zanimivost:
Ta mesec obeležujemo 7. svetovni dan KOPB, ki poteka pod taktirko Svetovne zdravstvene organizacije, katere strokovnjaki zelo dobro vedo, kako velik zdravstveni problem je KOPB. V tem času bodo potekale v Sloveniji akcije meritve pljučne funkcije. Svetujemo, da se jih udeleži čim več trenutnih ali bivših kadilcev.
19. novembra vas vabimo v:
– Mercator Center Šiška (glavni prireditveni prostor), in sicer od 9.00 do 17.00,
– Europark Maribor (pred prodajalno Tom Tailor), celoten poslovalni čas Europarka (od 9.00 do 20.00).
19. in 20. novembra vas vabimo v Bolnišnico Sežana (v pulmološko ambulanto), in sicer od 9.00 do 18.00.
November, 2008
