Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično obolenje dihal, za katero je značilen zmanjšan pretok zraka v pljuča in iz njih. Posledice so težka sapa, kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Predvsem težka sapa (dispneja) ovira bolnike pri vsakdanjih opravilih, vendar pa ti večino bolezenskih znakov pripišejo svoji starosti in jim dolgo časa ne posvečajo večje pozornosti. KOPB je namreč bolezen, ki se začne potiho in počasi, a vztrajno napreduje. V napredovali obliki prizadene bolnike v tolikšni meri, da sami niso več sposobni opravljati niti najbolj vsakdanjih reči, ki se zdravim ljudem zdijo samoumevne.
Bolnikom s KOPB pogosto postavijo napačno diagnozo astme ali pa ostane njena blaga in zmerna stopnja neprepoznana. Ker je KOPB bolezen, ki se večinoma pojavlja po štiridesetem letu starosti, bolniki simptome pogosto pripisujejo staranju in zdravnika obiščejo šele potem, ko se stanje že močno poslabša. Ocenjujejo, da ostaja bolezen kar pri 75 odstotkih bolnikov s KOPB neprepoznana.
Bolezen se najpogosteje razvije pri kadilcih, saj kajenje prispeva kar 80–90 odstotkov tveganja za njen razvoj. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji 50 do 100 tisoč bolnikov s KOPB, vendar pa večina izmed njih tega sploh ne ve. Leta 2000 je bila KOPB pri nas vzrok za 4.000 bolnišničnih zdravljenj na oddelkih za intenzivno zdravljenje in vzrok za okoli 600 smrti. V svetovnih statistikah jo uvrščajo na tretje ali četrto mesto glede na vzroke vseh smrti, njena prevalenca pa še narašča.
Najpogostejši bolezenski znak pri KOPB je težka sapa med telesnim naporom, ki zmanjšuje bolnikovo zmožnost za običajna vsakodnevna opravila in zmanjšuje z zdravjem povezano kakovost življenja. Težka sapa se razvije postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje že precej oslabljeno. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, se morajo bolniki zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je omejeno njihovo gibanje, izjemen napor sta zanje že sedenje in hranjenje. Takih bolnikov je v Sloveniji več kot 400.
Vendar je bolnikom mogoče učinkovito pomagati, še zlasti, če bolezen odkrijemo v začetni stopnji.
Izjemno pomembno je v procesu zdravljenja prenehanje kajenja. To je do sedaj edini znani ukrep, ki dokazano upočasni napredovanje bolezni.
Zdravila uporabljamo za ublažitev simptomov. Osnovno zdravljenje predstavljajo bronhodilatatorji, ki širijo dihalne poti in s tem omogočijo lažji pretok zraka v pljuča in iz njih. Bolniki jih morajo jemati v rednih časovnih presledkih nekajkrat na dan. Veliko olajšanje za bolnike in napredek v zdravljenju pomeni zdravilo tiotropij, ki se odmerja le enkrat dnevno in je prvo zdravilo, razvito prav posebej za KOPB. V kliničnih raziskavah se je izkazalo kot izredno varno, bolnikom je izboljšalo kakovost življenja, zmanjšalo simptome bolezni in potrebo po bolnišničnem zdravljenju ter izboljšalo pljučno funkcijo.
Vsako leto se v mesecu novembru obeležuje svetovni dan KOPB. Letošnje leto že sedmič. Ob tem dnevu podjetji Boehringer Ingelheim in Pfizer prirejata brezplačne meritve pljučne funkcije oziroma spirometrije, enostavne metode, s katero se KOPB odkrije in potrdi. Rezultati letošnjih akcij nam bodo kmalu znani in bodo tudi objavljeni.
Odgovorite na spodnjih šest vprašanj.
Če ste pritrdilno odgovorili na tri ali več, vam svetujemo, da se pogovorite s svojim zdravnikom in opravite test pljučne funkcije.
- Ste starejši od 40 let?
- Kadite oziroma ste kadili?
- Ali kašljate večino dni v letu že več kot dve leti zapored?
- Ali izkašljujete sluz?
- Se utrudite in zasopete hitreje kot vaši vrstniki?
- Ali imate težko sapo skoraj vsak dan v približno enakih okoliščinah?
December, 2008
