Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je kronično obolenje dihal, za katero je značilen zmanjšan pretok zraka v pljuča in iz njih. Posledice so težka sapa, kašelj ter povečano nastajanje sluzi in izpljunkov. Predvsem težka sapa (dispneja) ovira bolnike pri vsakdanjih opravilih, vendar pa ti večino bolezenskih znakov pripišejo svoji starosti in jim dolgo časa ne posvečajo večje pozornosti. KOPB je namreč bolezen, ki se začne potiho in počasi, a vztrajno napreduje. V napredovali obliki prizadene bolnike v tolikšni meri, da sami niso več sposobni opravljati niti najbolj vsakdanjih reči, ki se zdravim ljudem zdijo samoumevne.

 

Bolnikom s KOPB pogosto postavijo napačno diagnozo astme ali pa ostane njena blaga in zmerna stopnja neprepoznana. Ker je KOPB bolezen, ki se večinoma pojavlja po štiridesetem letu starosti, bolniki simptome pogosto pripisujejo staranju in zdravnika obiščejo šele potem, ko se stanje že močno poslabša. Ocenjujejo, da ostaja bolezen kar pri 75 odstotkih bolnikov s KOPB neprepoznana.

 

Bolezen se najpogosteje razvije pri kadilcih, saj kajenje prispeva kar 80–90 odstotkov tveganja za njen razvoj. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji 50 do 100 tisoč bolnikov s KOPB, vendar pa večina izmed njih tega sploh ne ve. Leta 2000 je bila KOPB pri nas vzrok za 4.000 bolnišničnih zdravljenj na oddelkih za intenzivno zdravljenje in vzrok za okoli 600 smrti. V svetovnih statistikah jo uvrščajo na tretje ali četrto mesto glede na vzroke vseh smrti, njena prevalenca pa še narašča.

 

Najpogostejši bolezenski znak pri KOPB je težka sapa med telesnim naporom, ki zmanjšuje bolnikovo zmožnost za običajna vsakodnevna opravila in zmanjšuje z zdravjem povezano kakovost življenja. Težka sapa se razvije postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje že precej oslabljeno. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, se morajo bolniki zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je omejeno njihovo gibanje, izjemen napor sta zanje že sedenje in hranjenje. Takih bolnikov je v Sloveniji več kot 400.

 

Vendar je bolnikom mogoče učinkovito pomagati, še zlasti, če bolezen odkrijemo v začetni stopnji.

Izjemno pomembno je v procesu zdravljenja prenehanje kajenja. To je do sedaj edini znani ukrep, ki dokazano upočasni napredovanje bolezni.

Zdravila uporabljamo za ublažitev simptomov. Osnovno zdravljenje predstavljajo bronhodilatatorji, ki širijo dihalne poti in s tem omogočijo lažji pretok zraka v pljuča in iz njih. Bolniki jih morajo jemati v rednih časovnih presledkih nekajkrat na dan. Veliko olajšanje za bolnike in napredek v zdravljenju pomeni zdravilo tiotropij, ki se odmerja le enkrat dnevno in je prvo zdravilo, razvito prav posebej za KOPB. V kliničnih raziskavah se je izkazalo kot izredno varno, bolnikom je izboljšalo kakovost življenja, zmanjšalo simptome bolezni in potrebo po bolnišničnem zdravljenju ter izboljšalo pljučno funkcijo.

 

Vsako leto se v mesecu novembru obeležuje svetovni dan KOPB. Letošnje leto že sedmič. Ob tem dnevu podjetji Boehringer Ingelheim in Pfizer prirejata brezplačne meritve pljučne funkcije oziroma spirometrije, enostavne metode, s katero se KOPB odkrije in potrdi. Rezultati letošnjih akcij nam bodo kmalu znani in bodo tudi objavljeni.

 

Odgovorite na spodnjih šest vprašanj.

Če ste pritrdilno odgovorili na tri ali več, vam svetujemo, da se pogovorite s svojim zdravnikom in opravite test pljučne funkcije.

 

  1. Ste starejši od 40 let?
  2. Kadite oziroma ste kadili?
  3. Ali kašljate večino dni v letu že več kot dve leti zapored?
  4. Ali izkašljujete sluz?
  5. Se utrudite in zasopete hitreje kot vaši vrstniki?
  6. Ali imate težko sapo skoraj vsak dan v približno enakih okoliščinah?

 

December, 2008

Ne spreglejte

Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več
Redno odvajanje blata je ključno za ohranjanje zdravega prebavnega sistema. Vendar pa se pri nekaterih posameznikih pojavijo težave z zaprtjem,
Preberi več
Ste že slišali za spondilolistezo? Morda ste imeli postavljeno diagnozo in vas zanima kaj pričakovati na poti do okrevanja? Kako
Preberi več
Rak žolčnika in žolčevodov je razmeroma redka bolezen in je bolezen starejših ljudi. Pojavlja se po 50. letu starosti, najpogosteje
Preberi več
Ali ste se kdaj vprašali, kaj so vnetne miopatije in kako vplivajo na zdravje vaših mišic? Ste imeli postavljeno diagnozo
Preberi več