Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

19. november je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila kot svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ob tem pa izpostavila tudi, da je ta na četrtem mestu kot vzrok smrti. O njej smo zaradi pričujočih informacij v reviji ABC zdravja že pisali, kar pa nikakor ni razlog za vnovično opozorilo o preventivnih ukrepih. Najpogostejši vzrok obolevanja za to boleznijo je namreč kajenje, saj zaradi nje zboli približno 20 odstotkov kadilcev.

Avtorica: Katja Štucin

 

Za KOPB je značilna neozdravljiva, kronična, napredujoča nepovratna zapora dihalnih poti, ki se kaže s težko sapo in dušenjem ob naporu, slabo telesno zmogljivostjo, slabo kondicijo, kašljem, kroničnim izkašljevanjem sluzi, tiščanjem v prsnem košu, sprva ob naporih, v napredovali obliki bolezni pa tudi že v mirovanju. KOPB je posledica dolgotrajnega škodljivega učinka različnih snovi iz okolja, delcev in plinov, najpogosteje cigaretnega dima pri aktivnih pa tudi pasivnih kadilcih. Ob tem je problem lahko še onesnaženje zraka v večjih mestih, določeni poklici z izpostavljenostjo prašnim delcem in plinom. Kadar smo izpostavljeni drugim škodljivim delcem in plinom, npr. na delovnem mestu, je potrebna dobra in dosledna zaščita, na katero se pogosto pozabi. Obolevnost za KOPB tako v svetu kot v Sloveniji narašča, v nasprotju z boleznimi srca in ožilja, ki počasi upadajo. V Evropi je sicer glavni vzrok za nastanek za KOPB cigaretni dim. Nekateri menijo, da je ta vpliv kar 80-odstoten. Dodatno vplivajo tudi onesnaženo delovno mesto, genetika oz. dednost, ekonomska in socialna ogroženost, itd. V podsaharski Afriki denimo na razvoj KOPB vpliva kurjava z biomaso; tu pogosteje obolevajo gospodinje, v ekološko zanemarjenih deželah v Aziji pa smog, ki zapira nebo in generira toplo gredo v večjih urbanih središčih.

Zgovorna statistika

Predvideva se, da ima to bolezen od 5 do 8 odstotkov ljudi v Sloveniji, torej od 100 000 do 160 000 Slovencev. V Sloveniji zaradi posledic KOPB vsako leto umre okoli 600 ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB trenutno na četrtem mestu kot vzrok smrti. Incidenca obolevanja v svetu narašča. KOPB je sicer tudi tretji najpogostejši vzrok za zadihanost ob naporu. Zboli več moških kot žensk, kar je najverjetneje posledica zgodnjih povojnih časov, ko je bilo kajenje ”v modi”, lahko bi rekli, da je šlo za epidemijo kajenja, ki je pustila posledice na trenutno generacijo med 40. in 70. letom. Ker so takrat pri kajenju prednjačili moški, danes več moških boleha za KOPB. Kar pa se lahko kaj kmalu obrne, saj so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ženske začele s kajenjem in kaj kmalu številčno prehitele moške kadilce. Njihova pokora za stare grehe torej šele prihaja. V zadnjih letih pulmologi opažajo strmo rast incidence KOPB pri ženskah, medtem ko se pri moških ta incidenca umirja. Še enkrat več velja opozoriti, da je kajenje res glavni in najpomembnejši vzrok za nastanek KOPB. Za to zahrbtno in dolgotrajno boleznijo zboli vsak peti kadilec. Pri nastanku KOPB je sicer pomembna kumulativna obremenitev s kajenjem, tako v letih kajenja kot tudi s številom pokajenih cigaret na dan. Stroka meni, da je enaka obremenitev za pljuča, če npr. nekdo kadi deset let 20 cigaret na dan kot drugi, ki kadi pet let 40 cigaret na dan.

Tudi ko nekateri bolniki prenehajo kaditi, jih obremenitev s cigaretnim dimom spremlja in zaznamuje za celo življenje; veliko jih pride prvič k pulmologu zaradi KOPB 15 do 25 let po prekinitvi kajenja.

Preventiva boljša od kurative

Pri bolnikih s KOPB je preventiva izjemnega pomena. KOPB je redko izolirana bolezen, pogosto jo spremljajo še druge kronične bolezni, bodisi zaradi neposrednih posledic same KOPB ali pa zaradi skupnih dejavnikov tveganja, v prvi vrsti kajenja. Že sama KOPB povzroča dušenje, kar bolnika pogosto vodi v depresijo, anksioznost, socialno izolacijo, zaradi slabše zmogljivosti telesno pešajo, kar dodatno oslabi dihalno muskulaturo, sledi spiralni spust v vedno hujše simptome. Od pridruženih komorbidnosti so najpogostejše srčno-žilne bolezni, pljučni rak, pljučna hipertenzija (povišan tlak v pljučnem žilju, ki obremenjuje desno stran srca), osteoporoza, slabokrvnost, depresija in motnje dihanja v spanju. Vsako dodatno obolenje ali dodaten dejavnik tveganja lahko bolezen poslabša, zaplete, ta lahko težje in dlje poteka. Telesna vadba je pomembna za dobro predihanost, skrb za ohranjanje dihalne muskulature, ojačitev imunskega sistema. Zelo pomembno je redno cepljenje proti gripi in pnevmokokni pljučnici. Ne smemo pozabiti na klasične preventivne ukrepe za izogib okužbam, kot so redna higiena rok in zračenje prostorov, izogibanje stika z obolelimi osebami in smrkavimi vnučki, v epidemičnih zimskih obdobjih se je dobro izogibati javnim mestom, kjer je možnost prenosa okužbe večja.

Zdravljenje na več segmentih

Za obvladovanje KOPB je pomemben ustrezen življenjski slog. Pulmologi bolnikom s KOPB svetujejo vsakodnevno in dolgotrajno telesno dejavnost. V lepem vremenu hitro hojo s palicami v naravi, pozimi redno telesno vadbo na sobnem kolesu, vsak dan pa jutranje dihalne vaje. Le tako se doseže upočasnitev napredovanja bolezni, zviša se osnovna kondicija in se dvigne razpoloženjsko stanje. Priporoča se tudi izogibanje velikim trgovskim centrom v času epidemij viroz in skrbi za psiho-socialno ravnovesje. Pomembno je druženje s prijatelji, kajti mnogi bolniki s KOPB so depresivni in se zapirajo med štiri stene. Ob tem je pomembna tudi hrana. Mora biti raznovrstna, z zadovoljivim deležem vlaknin, beljakovin, maščob in vitaminov. Šele v zadnji, terminalni fazi KOPB, ko je zaradi bolezni pljuč motena izmenjava plinov in pride že do zadrževanja ogljikovega dioksida v krvi, priporočamo hrano z nizkim respiratornim kvocientom, torej manj ogljikovih hidratov in več maščob. Zdravljenje in redno jemanje predpisane inhalatorne terapije in pravočasno prepoznavanje poslabšanja bolezni je ključno in izjemnega pomena. Nujno je prenehanje kajenja oziroma dodatnega uničevanja pljuč, prav tako so pomembni vsi ostali preventivni ukrepi. Z rednim jemanjem zdravil, predvsem pa pravilno tehniko jemanja inhalatornih zdravil (t. i. pumpic) poskrbimo, da zdravilo pride na svoje mesto in prijemališče v pljučih. Zdravila so učinkovita, vedno boljša, vdihovalniki in pršilniki prijaznejši za uporabo. Z redno uporabo zdravil se zmanjšajo ali odpravijo simptomi dušenja, tiščanja v prsih, izboljša se telesna zmogljivost in kakovost življenja, izboljša se pljučna funkcija in prepreči ali upočasni se njen nadaljnji upad. V napredovalih oblikah bolezni pride v poštev tudi trajno zdravljenje s kisikom na domu in v zelo skrbno izbranih primerih tudi presaditev pljuč.

November 2017

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja