Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Z udarninami in ranami se v vsakdanjem življenju zelo pogosto srečujemo. Njihova pravilna in pravočasna oskrba je lahko dobra preventiva okužbe in omogoča hitrejše okrevanje, včasih (npr. pri amputiranem prstu) pa je izjemnega pomena za končno funkcionalnost. Raziskave so pokazale, da se večina ljudi ne bi pravilno odločila pri oskrbi amputiranega prsta, ob pravilnem postopanju pa je lahko prst uporaben za replantacijo tudi več ur po poškodbi.

Poškodbe sodijo med tri najpogostejše vzroke za obisk zdravnika. Lahko so zaprte, če koža ali sluznice niso prekinjene in odprte, če je hkrati prisotna tudi rana. Pri zaprtih včasih poškodbo podcenjujemo, saj ne pride do izrazitih sprememb na koži, odprte pa so nevarne zaradi možnosti okužbe, saj predstavljajo vstopno mesto za širjenje mikroorganizmov po tkivih. Tokrat se bomo osredotočili na oskrbo udarnin, ugriznin in poškodb z amputacijo.

Avtor: Peter Kordiš

Zaprte poškodbe

Najpogosteje nastanejo zaradi padca ali udarca s trdim topim predmetom. Čeprav koža zaradi elastičnosti ostane cela, lahko zaprte poškodbe pri hujšem poteku spremljajo tudi poškodbe nižje ležečih tkiv, npr. zlomi reber, poškodbe pljuč ali srca, poškodbe jeter ali vranice s spremljajočo krvavitvijo, poškodbe sklepov ali zlomi dolgih kosti.

Med zaprte poškodbe štejemo tudi zelo pogoste udarnine, ki nastanejo kot posledica udarca, stiska ali zmečkanja. Vsaka takšna poškodba lahko pretrga podkožne žile, zato ob iztekanju krvi v prizadeta tkiva nastane modrica, v primeru iztekanja krvi v prostor, nastal s pretrganjem tkiva, pa hematom. Na mestu udarca nastane oteklina, katere velikost je odvisna od zgradbe tkiva; na vekah je na primer zaradi elastične kože pogosto zelo obsežna. Kmalu po poškodbi pride tudi do vnetnega odgovora telesa.

Prva pomoč pri udarninah

Prva pomoč pri udarninah je pomembna predvsem zaradi hitrejšega okrevanja. Pri prvi pomoči novonastale poškodbe ravnamo po kraticah angleške besede RICE (rest – počitek, ice – hlajenje, compression – kompresijska obveza, elevation – dvig poškodovanega uda).

  • Počitek – potreben je počitek od vseh aktivnosti, ki povzročajo bolečino in otekanje.
  • Hlajenje – kratkotrajno omili bolečino in hkrati zmanjša otekanje. Hladite čim prej po poškodbi, vendar ne dlje kot 20 minut naenkrat. Uporabite zdrobljen led, hladilne vložke ali zmrznjena živila, ki naj bodo zaviti v tanko krpo, da niso v neposrednem stiku s kožo. Hladite večkrat na dan, skupno dva dneva.
  • Kompresijski povoj – povijanje mesta poškodbe zmanjša otekanje, pri nekaterih ljudeh omili tudi bolečino.
  • Dvig uda – zmanjša otekanje, še posebej, če je ud dvignjen nad raven srca.
  • Analgetiki – izrazitejšo bolečino in oteklino bodo ublažila tudi zdravila proti bolečinam, ki jih imenujemo nesteroidni antirevmatiki (naklofen, naprosyn itd.).

Po dveh dneh se večina poškodb začne celiti, zato je ob daljšem vztrajanju bolečine in otekanja potreben obisk zdravnika. Ob začetku celjenja je priporočljiva nežna masaža in razgibavanje do praga bolečine, topli obkladki pa pripomorejo k hitrejšemu celjenju po tem, ko je oteklina povsem izzvenela.

Odprte poškodbe ali rane

Pri blažjih udarninah ne pride do prekinitve kože, težje pa lahko spremlja rana; takrat gre za odprto poškodbo. Veliko pogostejše so sicer druge oblike ran: od preprostih prask in odrgnin do ran, ki so posledica vboda, ureza, raztrganja, ugriza ali strela. Posebna oblika težkih odprtih poškodb so amputacije.

Vsem odprtim poškodbam je skupna prekinitev kože ali sluznic, posledična krvavitev ter nevarnost okužbe, saj so mikroorganizmi prisotni na vseh predmetih, ki povzročajo omenjene oblike ran. Glede na globino rane jih razdelimo na površinske, ki ne segajo skozi celotno debelino kože, in globoke, ki segajo skozi kožo v podkožna tkiva, včasih celo v kosti in sklepe. Oskrba obeh tipov ran se nekoliko razlikuje.

Površinske rane

Prva pomoč manjših površinskih ran (prask in odrgnin) je osredotočena na zmanjšanje verjetnosti za okužbo in s tem na hitrejše in estetsko boljše celjenje. Najprej si umijte ali razkužite roke, nato pa rano izpirajte pod tekočo vodo. Krvavitev pri površinskih ranah navadno preneha spontano, v primeru močnejše krvavitve pa s čisto krpo ali povojem pritisnite na mesto krvavitve in prizadeti del telesa dvignite nad raven srca. Z gazo nežno odstranite umazanijo, očistite okolico rane, do suhega obrišite in sterilno pokrijte ter obvežite. Rano prevezujte vsak dan ali tudi večkrat dnevno, če postane obveza umazana ali mokra. Zavedati se moramo, da se gaza prilepi in zasuši na rano, zato jo pred prevezo namočite s fiziološko raztopino ali hladnimi prekuhanimi kamilicami in s tem preprečimo dodatno poškodbo kože in krvavitev.

Obisk zdravnika je potreben ob morebitnih znakih za okužbo rane: slabem celjenju, rdečini, naraščajoči bolečini in otekanju ter v primeru potrebnega cepljenja proti tetanusu. S cepivom smo zaščiteni 10 let od zadnjega odmerka, v primeru globoke ali umazane rane pa se bo zdravnik odločil za poživitveno cepivo že po 5 letih.

Globoke rane

Pri nevarnejših globokih ranah je treba ukrepati takoj. Najprej izključite pomembne pridružene poškodbe in obsežne krvavitve ter pokličite pomoč na 112, če mislite, da bolnika ne morete oskrbeti sami. V primeru zastoja dihanja in bitja srca začnete z oživljanjem, če pa je poškodovanec nezavesten, ga namestite na bok, v položaj za nezavestnega. Če je prisotna krvavitev, jo ustavite s pritiskom s prsti, čisto krpo ali povojem, nato pa rano pokrijte s sterilno gazo. Ud mora mirovati, poškodovanec pa naj do prihoda nujne medicinske pomoči leži.

Poškodbene amputacije

Poškodbena amputacija je najtežja oblika odprte poškodbe udov, pri kateri pride do izgube dela telesa, največkrat prsta, roke ali noge. Takšne oblike poškodb, ki so najpogosteje vidne pri aktivnih ljudeh, so posledica poškodb s sekiro, krožno žago, z motorno žago in številnimi drugimi stroji. Čeprav so povezane z dolgotrajnim bolniškim staležem, dolgo rehabilitacijo in omejeno funkcijo, je pravilna prva pomoč izjemnega pomena. Replantacijski center je sicer ves čas v pripravljenosti za oskrbo amputacij, vendar nepravilna prva pomoč pogosteje povzroči zaplete med operacijo in po njej.

Rezultati raziskave iz leta 2004 so pokazali, da bi amputirani prst nepravilno oskrbelo kar 80 % anketiranih. Večina vprašanih bi amputirani del telesa položila neposredno na led, zmrznjene hladilne vložke ali zmrznjeno meso. V vseh teh primerih je amputirani ud prekomerno ohlajen in zmrzne, še preden uspe poškodovanec priti do strokovnega osebja. Med operacijo pogosto zato ni več mogoče vzpostaviti zadostne prekrvavitve in zato tak ud odmre.

Prva pomoč pri amputaciji

Pred vsako oskrbo amputiranega dela telesa se najprej osredotočite na poškodovanca in preverite, če morda ni hkrati prisotna še kakšna resna poškodba ali krvavitev.

Pri amputaciji prstov urgentni prevoz ni potreben, saj prsti nimajo mišičnega tkiva, ki bi mu grozila nevarnost odmrtja. Pri prstu, shranjenem pri temperaturi 20–25 °C, imamo tako 6–8 ur časa za replantacijo, v primeru ustrezne prve pomoči pa še veliko več. Zlasti se moramo izogibati neposrednemu stiku amputiranega dela telesa z ledom ali zmrznjenimi vložki in mesom.

V primeru amputacije prstov brez hujše krvavitve:

  1. Shranite vse, tudi manjše dele telesa, čeprav se vam morda zdijo neuporabni, saj jih lahko kirurg med operacijo uporabi za presadke. Če je amputirani del telesa zelo umazan, odstranite umazanijo pod hladno tekočo pitno vodo.
  2. Amputirani del telesa zavijte v sterilno gazo in ga položite v čisto plastično vrečko.
  3. V drugo vrečko nalijte hladno vodo in natresite kocke ledu ali zdrobljen led. S tem dobite mešanico vode in ledu s temperaturo okoli 4 °C, ki preprečuje zamrznjenje amputiranega dela telesa.
  4. Obe vrečki dajte v večjo vrečko ali kovček in ga opremite z osnovnimi podatki o bolniku (ime in priimek, starost, dominantna roka, pridružene bolezni in redna zdravila) in poškodbi (pridružene poškodbe, ura in način poškodbe).

V primeru amputacije noge ali roke najprej preglejte poškodovanca za morebitne pridružene poškodbe ali večje krvavitve in pokličite 112, saj je potreben nujen prevoz v bolnišnico. V amputiranem delu telesa je namreč veliko mišic, ki se po 6 urah začnejo nepopravljivo okvarjati. Kot pri drugih odprtih poškodbah zaustavite krvavitev in imobilizirajte poškodovani ud. Prizadetega do prihoda pomoči pokrijte z odejo, če jo imate pri roki, in mu dvignite spodnje okončine. Poškodovani naj ničesar ne je ali pije, temveč ga poskusite pomiriti in se pogovarjajte z njim.

Ugrizne rane

Ugriznine so zelo pogoste rane, ki nastanejo po ugrizu psa, mačke, zajca, netopirja ali drugih živali in tudi človeka. Nevarne so predvsem zaradi okužbe, saj so v ustni votlini živali in človeka prisotni številni mikroorganizmi, ki lahko po ugrizu okužijo kožo, podkožje, mišice ali pa se po krvi prenesejo tudi v druge dele telesa. Najpogostejše so ugrizne rane psov pri otrocih, prizadeti deli telesa pa navadno okončine in obraz.

Po nastanku rane je dobro povprašati o lastniku živali in cepilnem statusu živali. Najpomembnejša je zaščita pred steklino, nevarno virusno boleznijo živčnega sistema, za katero lahko zbolijo domače in divje mesojede živali, predvsem netopirji in lisice. Od leta 1950 v Sloveniji sicer ni bilo primera bolezni, vendar previdnost ni odveč, saj je bolezen smrtna. Obisk antirabične ambulante je potreben za vse osebe, ki jih je ugriznila ali ranila stekla žival, za steklino sumljiva žival ter pes ali mačka neznanega lastnika.

Prva pomoč ugrizne rane:

  • Za majhne rane, pri katerih ni nevarnosti stekline, ravnajte kot pri oskrbi manjše površinske rane.
  • Pri globljih ranah zaustavite krvavitev, obvežite sterilno ali s čisto krpo in obiščite zdravnika.
  • V primeru znakov okužbe v nekaj dneh od ugriza (oteklina, rdečina, naraščajoča bolečina), takoj obiščite zdravnika.
  • Kadar je prisotna nevarnost stekline, tudi ob ugrizu živali z neznanim cepilnim statusom, takoj obiščite zdravnika.

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več