Reševalno vozilo se na nujno pot v 24 urah odpravi do 120-krat, od tega približno v petini primerov zaradi resnejših poškodb, ki zajemajo vse zlome velikih kosti in poškodbe skeleta trupa (rebra, hrbtenica, glava). Lažje poškodbe, kamor spadajo tudi udarci, ki povzročijo manjše zvine, izpahe, natrganine mišic in udarnine, lahko oskrbimo sami.
Prva pomoč pri oskrbi takšnih poškodb je hlajenje, s čimer bomo zmanjšali bolečino in skrajšali čas zdravljenja. Najpogosteje pride do poškodb doma, v prostem času, pri športu in rekreaciji, v prometu in na delovnem mestu. Udarnine načeloma niso nevarne, pojasnjuje Štefan Mally, dr. med., spec., predstojnik enote nujne medicinske pomoči ZD Adolfa Drolca Maribor, še zlasti če jim pravočasno nudimo »hladno« prvo pomoč.
Kaj se zgodi ob udarcu?
Udarnina je posledica neposrednega učinka mehanične sile na del telesa, zaradi katere nastane podplutba oz. modrica, saj se je kri iz manjših krvnih žilic na področju udarca izlila v podkožje oz. tkivo. Ob udarcu se raztrgajo tudi mišična vlakna, ki zakrvavijo. Posledice so oteklina, bolečina in podplutba. Podplutba bo z dnevi začela spreminjati barvo, vzrok je v razpadanju krvnih celic, pri čemer se sprošča bilirubin (rumeni razpadni produkt rdečih krvnih celic), zato se iz temno vijoličaste oz. modre udarnina spreminja v rumeno, zeleno in nazadnje v rjavo.
Kri, ki ni preskrbljena s kisikom, bo namreč postajala vedno bolj modra. Ob udarcu se sproži imunski sistem oz. vnetje, ki povzroči zatekanje. Tekočina iz krvi – plazma – se namreč sprošča v samo poškodbo, zato je tudi podplutba, napolnjena s krvjo in medcelično tekočino, izbočena. Če je odgovor telesa preburen, nas lahko skrbi, saj oteklina stisne žile in s tem živce, kar povzroči po eni strani večjo bolečino, po drugi pa slabšo prekrvavitev.
Hlajenje je prva pomoč
Prva pomoč pri udarnini je hlajenje, saj prepreči, da se oteklina ne razbohoti preveč. Hlajenje namreč povzroči skrčenje žil in preprečuje, da bi se iz poškodovanih žil izlilo preveč krvnih celic in plazme. (Enak učinek ima tudi knajpanje – ob stiku z mrzlo ali ledeno vodo se žile skrčijo in se kasneje razširijo, na ta način pa ostajajo elastične, prekrvavitev je boljša.) Za hlajenje mesta udarca zadostuje že namočena tkanina v hladno vodo, ki jo na vsakih nekaj minut osvežimo, hladimo približno pol ure, da bolečina in oteklina izzveni oz. se zmanjša.
Zadostuje hladna voda iz pipe, hladimo lahko tudi s hladilnim gelom – kriopakom, ki ga kupimo v lekarni in ga hranimo v hladilniku. Hladimo tudi z ledom, vendar nikoli na udarnino ne položimo ledenega obkladka neposredno, pač pa zamrznjeno sredstvo (led, kriopak ali pa ne nazadnje – zamrznjeni grah v vrečki) položimo v tkanino; v frotirasto brisačo ali dvakrat prepognjeno kuhinjsko krpo. Ob neposrednem stiku z ledenim obkladkom namreč propadejo kožne celice, zato z ledenim obkladkom krožimo po koži ves čas, da ne pride do omrzlin.
Kako dolgo hladimo?
Hladimo približno 20 minut, odvisno od velikosti poškodovanega predela, debeline podkožnega maščevja in od globine poškodovanega dela. Predolgo hlajenje enega dela lahko povzroči tudi podhladitev celega telesa. Ko postane koža pordela in se na mestu udarca razvije občutek toplote, s terapijo prenehamo. Hlajenje izvajamo večkrat dnevno, odvisno od prisotnosti otekline, občutka segrevanja poškodovanega dela telesa in bolečin.
Točno število hlajenj ni določeno, je pa običajno treba hladiti vsaj od pet- do šestkrat dnevno, pogosteje v prvih dneh po poškodbi. Pomembno je, da začnemo s hlajenjem čim prej, najbolje takoj po poškodbi. Nekateri ljudje hlajenje slabo prenašajo ali pa imajo obolenja, pri katerih je hlajenje prepovedano. V takih primerih in tudi kot dodatno terapijo uporabljamo različna mazila oziroma gele, ki imajo ugoden vpliv na zmanjševanje oteklin, vnetja in bolečin ter se lahko kupijo v lekarnah brez recepta. Uporabljamo jih enkrat do dvakrat dnevno.
Opekline
Enako kot za udarnine velja pri opeklinah, kjer je hlajenje še bolj pomembno. Tam moramo namreč hladiti pregreti del telesa, kjer lahko celice propadejo, če jih ne ohladimo dovolj hitro. Tam, kjer je koža poškodovana, celice odmrejo, naredi se mehur, koža odpade in se naredi nova. Globlje opečeno tkivo je še vedno živo, zato je pravočasno hlajenje ključnega pomena.
Če bo nastala oteklina in se bodo nadaljevali kemični procesi vnetja, bodo propadle tudi še žive celice, rana se bo dalje celila, možnost okužbe bo večja. Velja enako pravilo kot pri udarninah – zamrznjenega obkladka nikoli na opeklino, kajti celice bodo zmrznile in povrhnjica bo začela propadati.
Zdravstveno osebje, ki bo prišlo na kraj nesreče, ima s seboj sterilni set za ohlajanje, za domačo prvo pomoč pa velja enako kot pri udarninah, da opekline hladimo – najbolje pod tekočo hladno vodo iz pipe.
Zakaj udarec boli?
Okoli vsake kosti je tanka opna, kjer je veliko nociceptorjev – živčnih končičev za bolečino, ki so vzdraženi, zato udarec boli. Če je bil udarec močan, lahko nastane tudi hematom, saj se je v podkožju nabrala večja količina razlite krvi. Hematom je mehak in je videti kot z vodo napolnjen balon.
Običajno se hematomi sicer razgradijo, če pa pride do vnetja in je koža okoli pordela, okončina pa nas vedno bolj boli, potem čim prej poiščimo zdravniško pomoč, saj bo potrebna kirurška odstranitev. Enako storimo pri otroku, če se je udaril v glavo in je po udarcu omotičen, duševno upočasnjen, bolj zaspan in če stoka.
Ali hladimo tudi odprte rane?
Kadar ob udarcu tudi zakrvavimo, najprej s sterilno gazo prekrijemo rano in počakamo, da se krvavitev ustavi. Če je močnejša, jo poskušamo ustaviti s kompresijsko obvezo. Čez sterilno gazo postavimo nerazviti prvi povoj, čez katerega s trdnim povijanjem drugega povoja vršimo neposredni pritisk na področje največje krvavitve. Če je rana ob poškodbi zelo umazana, jo pred povijanjem dobro izperemo s tekočo hladno vodo iz pipe, v skrajnem primeru uporabimo tudi morsko ali čisto stoječo vodo.
Preventiva
Čeprav udarnin ne moremo v celoti preprečiti, saj nesreča nikoli ne počiva, lahko preprečimo njihovo pogostost in težo. Uveljavljeni so že programi, ki opozarjajo na pomen uporabe čelade na kolesu, spremenjene dejavnosti pod vplivom alkohola in psihoaktivnih substanc, poškodbe lahko prepreči tudi ergonomska ureditev delovnih mest, nekaj lahko naredimo za preprečevanje padcev pri starejših in omilimo pretirano dejavnost netreniranih rekreativcev (in vrtičkarjev) ob koncu tedna.
