Revmatične bolezni so ena najpogostejših bolezni, zaradi katere ljudje obiščejo svojega zdravnika. Prizadenejo lahko kogarkoli, vendar se pogosteje pojavljajo med 30. in 50. letom starosti in prizadenejo trikrat več žensk kot moških.
Dalj časa otekli in boleči sklepi, oteženo gibanje sklepov, bolečine ponoči in predvsem jutranja zatrdelost sklepov so lahko znaki revmatičnih bolezni. Če oboleli bolezenskih znakov ne prepozna pravočasno, lahko bolezen napreduje in posledica so deformirani sklepi, ki zelo otežujejo ali celo onemogočajo opravljanje že najbolj preprostih vsakodnevnih aktivnosti. Zato je zelo pomembno, da pride bolnik do specialista revmatologa v čim krajšem času.
Zgodnja zaznava bolezenskih znakov je ključna, saj lahko pravočasna zdravniška pomoč bolezen precej omili. Če se bolezen začne intenzivno zdraviti že v zgodnji fazi, je terapija v 80 odstotkih primerov učinkovita in ne prinaša trajnih posledic. Odslej je na voljo tudi nova spletna stran www.revmatoidni–artritis.si, kjer lahko bolniki, njihovi svojci ter drugi obiskovalci najdejo strokovne in koristne informacije o revmatoidnem artritisu. Spletna stran obsega tako splošne kot tudi poglobljene razlage, ki ponujajo odgovore na bolj zahtevna vprašanja o eni najpogostejših oblik revmatičnih bolezni – revmatoidnem artritisu.
Obiskovalci se lahko seznanijo z epidemiologijo bolezni, s simptomi, z diagnosticiranjem in s potekom zdravljenja ter z drugimi koristnimi informacijami za bolnike in njihove svojce, npr. o rehabilitaciji, fizioterapiji, prehrani, telesni vadbi, nasvetih na delovnem mestu. Del vsebin na spletni strani je namenjen zdravstvenim delavcem, ki lahko dostopajo do njih le po predhodni prijavi. Pri pripravi strani, ki so nastale pod okriljem družbe Roche, je pomemben avtorski vložek slovenskih revmatologov in drugih strokovnjakov, s čimer je zagotovljena ustrezna strokovnost predstavljenih informacij.
Revmatoidni artritis je razširjen po vsem svetu in prizadene ljudi vseh ras in etničnih skupin. Obolevnost je približno 1-odstotna. Pojavi se lahko v vsaki starosti, pogostost pa z leti narašča in doseže vrh med 30. in 55. letom. Trikrat pogosteje zbolevajo ženske.
Revmatoidni artritis prizadene predvsem sklepe. Če bolezni ne zdravimo, nastanejo nepopravljive okvare sklepov, ki vodijo v invalidnost, posredno pa se zveča tudi umrljivost. Bolezen sicer ni omejena le na sklepe, saj lahko prizadene skoraj vse organske sisteme. Simptomi in znaki revmatoidnega artritisa se razlikujejo od bolnika do bolnika. Značilno za bolezen je sklepno vnetje, ki ponavadi prizadene več sklepov. Začetek bolezni je lahko nenaden ali bolj počasen. Če sklepno vnetje vztraja in se po zdravljenju ne umiri, lahko okvari sklepni hrustanec, kosti in kite ter vezi okrog sklepa, kar vodi v slabšo gibljivost in trajno okvaro vnetega sklepa.
Povprečna življenjska doba se pri bolnikih z blago obliko bolezni skrajša za 3–7 let, pri hujši obliki pa bolniki umirajo celo 10–15 let prej. Poleg tega pri bolnikih, kjer je bolezen prisotna že 10 let, lahko svoje delo in vsakdanje aktivnosti opravlja manj kot 50 % le-teh.
Zdravljenje revmatoidnega artritisa je sedaj drugačno, kot je bilo pred leti. Če se osredotočimo na zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje, jih delimo na dve skupini:
- zdravila, ki lajšajo znake in simptome bolezni, torej z njimi lajšamo predvsem bolečine in zmanjšujemo otekline ter izboljšujemo gibljivost sklepov (simptomatska zdravila), in
- zdravila, ki vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema; zmanjšujejo aktivnost bolezni in spreminjajo potek bolezni (imunomodulirajoča zdravila).
V to zadnjo uvrščamo tudi novejša zdravila, t.i. monoklonska protitelesa iz skupine bioloških zdravil. V nasprotju z večino standardnih imunomodulirajočih zdravil, ki so se začela uporabljati za zdravljenje vnetnih revmatičnih bolezni na podlagi empiričnih izkušenj, so biološka zdravila, ki so izdelana z namenom, da bi ciljano zavirala aktivnost imunsko kompetentnih celic oz. njihovih proizvodov.
Zanimivost
V Sloveniji imamo približno enega specializiranega zdravnika za zdravljenje revmatizma na 82.000 prebivalcev, kar je bistveno manj, kot v nekaterih drugih državah EU, kjer je število povprečno enkrat večje. S tem so povezane tudi dolge čakalne dobe. V Sloveniji čakajo bolniki za obisk pri revmatologu približno eno leto. Za nujne primere deluje na Kliničnem oddelku za revmatologijo, UKC Ljubljana, urgentna služba, kjer poskrbijo za tiste revmatične bolnike, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč.
Januar, 2011
