Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Obraba kolka, ki jo imenujemo artroza, prizadene mnoge ljudi, tako moške kot ženske, večinoma, ne pa nujno, starejše. Za podrobnejši oris smo prosili Andreja Moličnika, dr. med., specialista ortopeda, zaposlenega v UKC Maribor, ki se poklicno že več let ukvarja z operativnim zdravljenjem obrabljenih sklepov.

Avtorica: Katja Štucin

Kdaj govorimo o tem, da je kolk obrabljen?

O obrabi kolka (ali katerega drugega sklepa) govorimo, kadar je v sklepu prisotna obraba sklepnega hrustanca. Strokovno imenujemo to artroza, v pogovornem jeziku pa se uporablja izraz obraba. Ker je sklepni hrustanec nujno potreben za normalno funkcijo sklepa, se z njegovim izgubljanjem in razkrojem izgublja tudi normalna funkcija sklepa. Gre za večvzročno obolenje, ki nastane kot rezultat različnih mehanskih in bioloških dogajanj.

Normalna funkcija hrustančnih celic se izgubi s posledično spremembo hrustančnega matriksa in področja kosti pod hrustancem. S trajanjem in težo obrabe pa se pojavljajo spremembe tudi na ostalih sklepnih in obsklepnih tkivih. Ob izginevanju sklepnega hrustanca se tako pojavljajo osteoskleroza (zgostitev kosti pod hrustancem), tvorba kostnih izrastkov na robovih sklepnih površin, prihaja do izlivov v sklep, pojavi se deformacija sklepa, sklepna ovojnica se zadebeli in sklep postane manj gibljiv. Sklepni hrustanec lahko popolnoma izgine, tako da pride v sklepu do stika kosti s kostjo, kar povzroča hude bolečine.

Kakšni so najpogostejši simptomi za obrabo kolka?

Začetne težave se kažejo z občutkom napetosti ter otrdelosti in blažjimi bolečinami v predelu obkolčja, ki se pojavljajo ob jutrih, se stopnjujejo ob obremenitvah in umirijo ob počitku. Značilna je tako imenovana “štartna” bolečina pri začetku hoje, kasneje pa se bolečine pojavljajo tudi v mirovanju in v napredovalih oblikah tudi ponoči.

Bolniki kmalu opazijo, da je kolk manj gibljiv in da so skrajni gibi boleči. Težko si oblečejo nogavice in zavežejo vezalke na čevljih. Blažje težave lahko trajajo leta, preden bolnik poišče zdravniško pomoč. Prej ali slej potrebujejo tudi protibolečinska zdravila. Poleg tega bolniki pri napredovali artrozi kolka v večini primerov šepajo. Šepanje, ki je dokaj značilno, se lahko pojavi tudi kot prvi znak, neredko ga okolica prej opazi kot bolnik sam. V napredovalih fazah je pogosta tudi otrdelost kolka in prikrajšava prizadete spodnje okončine.

Bolečina pri artrozi kolka je najpogostejši in najbolj moteč simptom. Praviloma se pojavlja v dimeljski regiji, lahko pa je prisotna le v predelu boka ali v zadnjičnem predelu prizadete strani. Nemalokrat bolniki tožijo za bolečino v predelu stegna in/ali kolena, ki pa je ne morejo natančeje lokalizirati. Razlog tiči v tem, da naši možgani, zaradi posebnosti oživčenja teh predelov, informacije o bolečini napačno interpretirajo in bolniki čutijo bolečino v kolenu, čeprav je razlog v kolku. Pri bolnikih, kjer je obraba napredovala do takšne stopnje, da se pojavijo težave, govorimo o simptomatski artrozi kolka. Simptomi so sčasoma, ko bolezen napreduje, vse hujši. Zanimivo pa je, da simptomi ne napredujejo enakomerno s časom. Pogosto pacienti poročajo o dobrih mesecih in slabih mesecih ali pa se simptomi spreminjajo z vremenom.

Na obrabo najbrž vplivata telesna teža in aktivnost. Kateri so še dejavniki, ki vplivajo na nastanek artroze?

Do obrabe sklepa lahko pride zaradi preobremenjenosti celega sklepa ali delov sklepa, katere vzrok je lahko prekomerno obremenjevanje sklepov zaradi športa, nepravilne telesne drže, telesnih hib. K razvoju bolezni lahko prispeva tudi poškodba kolka, ki je dejansko najpogostejši razlog za obrabo kolka pri mlajših bolnikih. Zaradi poškodbe je prizadet tudi hrustanec in to vodi v prezgodnjo tako imenovano popoškodbeno artrozo. Obstaja tudi dedna predispozicija za razvoj bolezni. Najpogosteje pa je artroza povezana s starostnimi spremembami. Ocenjujemo, da ima kar tretjina ljudi, starejših od 65 let, že rentgenske znake artroze kolka, takšnih, ki pa imajo ob tem že težave, je okrog 4 odstotke. Ni pa jasnih dokazov, da imajo debeli ljudje več artroze kolka.

Vemo, da življenjski slog močno vpliva na naše zdravje. V zadnjem času lahko zasledimo mnogo opozoril o pravilni rekreacijski vadbi. Se denimo tekačem hitreje izrabijo kolena in kolki?

Artroza kolka in kolena se pri tekačih ne pojavlja nič pogosteje kot pri ostali populaciji. Ljudje, ki se redno ukvajajo s tekom, imajo celo pomembno manjšo verjetnost, da bodo potrebovali umetno koleno, kar so pojasnjevali z manjšo telesno težo tekačev. Za kolk navedena dejstva ne veljajo, velja pa poudariti, da zmerno ukvarjanje s tekom ne vpilva negativno na pojav obrabe kolka. Pomembna je pravilna tehnika, saj obstajajo tekači, ki imajo neugodno tehniko teka in slabo absorbirajo najvišje sile pri teku ter tako povečujejo možnost prezgodnje obrabe.

Kakšna je torej preventiva, da do obrabe ne pride?

Prava preventiva obrabe kolka predstavlja zdrav način življenja in izogibanje poškodbam. Tistim najhujšim, ki povzročajo zlome v predelu kolčnega sklepa, poškodbe hrustanca, kot tistim dolgotrajnim mikroskopskim poškodbam, ki nastajajo pri agresivni in prekomerni telesni vadbi, ki ne omogoča normalne regeneracije tkiv. Če je obraba že prisotna, pa je pomembno, da takšnega sklepa ne preobremenjujemo in tukaj velja izpostaviti neugoden učinek prekomerne telesne teže. Znano je, da določene tvegane navade, kot je prekomerno uživanje alkohola, lahko vodi do prezgodnje obrabe kolka preko pojava tako imenovane aseptične nekroze kolka.

Kakšni načini zdravljenja obstajajo?

V grobem obstajajata dva načina zdravljenja: nekirurško (konservativno) in kirurško (operativno). Prvo se začne s preprostimi ukrepi in se stopnjuje z napredovanjem bolezni, prilagodimo ga posameznemu bolniku. Ob začetnih težavah, ki se pojavljajo le ob ali po določenih aktivnostih, je najpreprostejši ukrep prilagoditev teh obremenitev. Ob prilagoditvi telesne aktivnosti svetujemo uporabo mehke obutve, hojo po mehki podlagi, od telesnih aktivnosti svetujemo plavanje, kolesarjenje in hojo v naravi, odsvetujemo pa hojo po neravnih terenih ter tek po trdi podlagi.

Dokazano je, da krepitev obkolčnega mišičevja pri aktivnih bolnikih ugodno vpliva na potek artroze oziroma jo upočasni prav tako kot zmanjšanje prekomerne telesne teže. Pomembne so še vaje za ohranjanje gibljivosti kolka, ker ohranjajo boljšo funkcijo sklepa. Boleči kolk lahko razbremenimo in s tem zmanjšamo težave tudi z uporabo palice ali bergel pri hoji v nasprotni roki. Artrozo simptomatsko zdravimo z različnimi protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili. Obstajajo tudi številne metode fizikalne terapije, ki imajo ugoden učinek na zmanjšanje bolečin in izboljšanje funkcije sklepa. Podobne učinke dosegamo z različnimi injekcijskimi terapijami, ki pa že predstavljajo agresivnejšo metodo zdravljenja. Ko našteti ukrepi ne zadostujejo, pridejo na vrsto kirurške oblike zdravljenja.

Kolk se lahko nenazadnje nadomesti z umetnim. V kakšnih primerih druga rešitev ni možna?

Ko ima bolnik zaradi obrabe kolka hude bolečine, zaradi katerih pogosto potrebuje zdravila proti bolečinam in je zaradi bolečin moten tudi nočni počitek, se mu predlaga menjava obrabljenega kolka z umetnim. Pri teh operacijah nadomestimo obrabljene dele sklepa z umetnimi materiali iz kovine, keramike in plastike, z namenom izboljšati kakovost bolnikovega življenja. Menjava kolka z umetnim je ena od najuspešnejših operacij na sploh. Bolniki z umetnim kolkom imajo kar 95 odstotkov možnosti, da jim bo ta še 15 let po operaciji dobro služil. V strokovni literaturi pa je dokumentirano preživetje takšnih implantatov tudi 25 let in več po operaciji. Na drugi strani se moramo zavedati, da je odpoved umetnega kolka možna in to kadar koli po operaciji, v teh primerih je potrebna menjava umetnega kolka.