Se vam dogaja, da vas zjutraj, ko vstanete iz postelje in naredite prvih nekaj korakov, močno boli peta? Bolečina čez dan malce poneha, ob večerni utrujenosti pa se vrne? Morda vam neprijetno ostro pekočo bolečino, včasih pa tudi mravljinčenje povzroča »trn v peti«? Seveda ne gre za pravi trn, ampak za trn na petnici, za katerega zdravniki uporabljajo izraz plantarni fasciitis. Običajno je razlog za te težave prevelika telesna teža, dolgotrajno stanje oziroma stoječe delo, lahko pa tudi intenzivna športna vadba ali kaj drugega. Več o tej temi nam je povedal Jurij Štalc, dr. med., spec. ortoped. kirurgije, iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Kaj je petni trn oziroma kalcinacija?
Trn na petnici je najdba, ki jo ugotovimo na stranskem rentgenskem posnetku petnice in se kaže bodisi kot kalcinacija bodisi kot razrast nove kostnine na dveh značilnih mestih. Trn je lahko prisoten na spodnji strani petnice (spina calcanei inferior) ali na zadnji strani petnice (spina calcanei superior). Trn na zadnji strani se naredi v predelu, kjer se na petnico narašča kita ahilove tetive, to je tetiva najmočnejše golenske mišice, trn na spodnji strani pa v predelu, kjer se na petnico narašča plantarna aponevroza. To je močna neelastična vezivna plošča, ki iz petnice sega proti prstom in katere namen je prenos sile pri odrivu, sodeluje pa tudi pri oblikovanju vzdolžnega stopalnega loka.
Kadar bolniki govorijo o trnu petnice, imajo običajno v mislih slednjega. Zdravniki neradi uporabljamo izraz trn kot diagnozo, saj sam po sebi opisuje zgolj najdbo na kosti, ničesar pa ne pove o bolnikovih težavah. Jasno viden trn na peti, včasih celo zgrajen iz kosti, ima približno petnajst odstotkov ljudi, vendar mnogi nikdar ne občutijo težav. Po drugi strani trna na posnetku ni videti kar pri četrtini bolnikov. Stroka je zato mnenja, da je nastanek trna posledica patološkega dogajanja v predelu petnice in ne obratno, da je prisotnost trna vzrok za bolečine. Za opis bolezni zato veliko raje uporabljamo izraz plantarni fasciitis.
Kako prepoznati, da gre za plantarni fasciitis in ne kaj drugega?
Bolniki s to boleznijo navajajo bolečino v peti. Bolečine v peti povzročajo številna bolezenska stanja, vendar je klinična slika plantarnega fasciitisa oziroma petnega trna vseeno zelo značilna. Bolniki opisujejo poststatično diskinezijo, kar pomeni, da jih peta najbolj boli prvih nekaj korakov po obdobju počitka. Bolečine so po navadi najhujše zjutraj, ob vstajanju iz postelje, se nato omilijo, pogosto povsem izzvenijo, nato se spet pojavijo bodisi po počitku bodisi proti večeru, ko pete postanejo utrujene. Bolečina je lahko ostra, včasih pekoča, marsikdo opisuje mravljinčenje. Le redko je bolečina stalna.
Se bolečine pojavijo v obeh petah ali tudi samo v eni?
Najpogosteje se bolečine pojavljajo samo na eni peti. Če pri bolnikih, ki imajo značilne bolečine v eni peti, napravimo rentgenski posnetek, trn najdemo na neboleči strani v približno dveh tretjinah primerov. Nekateri bolniki povedo, da jih je sosednja peta bolela v preteklosti, mnogi se bolečin ne spominjajo ali pa jih druga peta nikdar ni bolela.
Kaj vpliva na pojav bolečin v peti oziroma petnega trna?
Dejavnika tveganja za nastanek tovrstnih težav sta zagotovo prevelika telesna teža in stoječe delo oziroma čas, v katerem čez dan stojimo. Na ta pojav vpliva tudi intenzivna športna aktivnost z veliko hitrega zaustavljanja in neizvajanje razteznih vaj po koncu vadbe. Na pojav plantarnega fasciitisa vplivajo tudi nekatere biomehanske značilnosti stopala. Najpogostejša je prikrajšava mišice gastroknemius, vpliva tudi prekomerno obokano ali plosko stopalo. Na verjetnost, da pri osebi najdemo trn na petnici vpliva tudi starost bolnika.
Omenili ste, da se težave pojavijo tudi pri ljudeh s preveliko telesno težo. Ali izguba teže pomaga pri odpravi problema?
Osebe s preveliko telesno težo imajo večkrat težave s petnim trnom, pri njih pa tudi manj učinkuje program fizikalnega zdravljenja oziroma fizioterapije, saj zaradi debelosti v takem programu težko sodelujejo. Bolečina v peti obratno vpliva tudi na sposobnost zmanjšanja telesne teže z vadbo, saj omejuje intenzivnost gibanja. Sodobne raziskave kažejo, da lahko program vadbe, ki obravnava hkrati oba problema, ugodno reši tako bolečino v peti kot debelost.
Kako še lahko lajšamo težave petnega trna?
Ukrepi za lajšanje težav z bolečino v peti so zelo številni. Zanje je značilno, da ne pomagajo pri vseh osebah enaki ukrepi v enaki meri. Značilno je tudi, da s sočasno uporabo številnih vrst ukrepov povečamo verjetnost ozdravitev. Ukrepe delimo na več skupin. Zajemajo fizikalno zdravljenje (ultrazvočno obsevalno zdravljenje, krioterapijo, udarne valove, elektroterapijo), kinezioterapevtske ukrepe (vaje za golenske mišice), zdravljenje z zdravili (sistemsko ali lokalno protivnetno zdravljenje, ultrasonoforeza antirevmatikov) in uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov (nočne ortoze, mehki silikonski petni vložki). Seveda so ukrepi tudi kirurški. Vedno se priporoča multimodalno zdravljenje, od manj proti bolj invazivnemu.
Omenili ste ortopedske vložke. Kdaj jih uporabiti in kako?
Ortopedski vložki so lahko zelo uporabno sredstvo za lajšanje težav. V primeru, ko je deformacija stopala dejavnik za nastanek bolečine v peti, lahko s korekcijo deformacije omilimo težave s peto. Vložki so zelo uporabni tudi pri tem, da zmanjšamo lokalni pritisk in s tem bolečine. Osebno se skušam izogibati rabi vložkov za dvig pete; nekoliko višja peta namreč bolnikom zmanjša težave, vendar vodi v še dodatno prikrajšavo zadnje golenske mišičnine. Uporaba vložkov naj bo le eden od ukrepov za lajšanje težav.
Kaj pa masaže? Ali res pomagajo predvsem masaže z ledom?
Krioterapija, kar masaža z ledom vsekakor je, deluje na več načinov. Deluje lokalno protibolečinsko in protivnetno. Ker gre za zelo preprost in dostopen ukrep, jo priporočamo od samega začetka zdravljenja. Potrebno je paziti, da ne pride do omrzlin, seveda se ne sme izvajati pri bolnikih, ki imajo okvaro čutenja v koži stopala, na primer pri bolnikih z nevropatijo. Bolečino v peti lahko povzroča tudi utesnitev tibialnega živca v tarzalnem prehodu, takrat je lahko omrtvičena notranja stran pete. V tem primeru masaža z ledom ni smiselna in lahko celo škodi.
Kdaj je potreben obisk pri zdravniku? Naj obiščemo osebnega zdravnika, fizioterapevta ali ortopeda?
Bolečina v peti je zelo pogost problem, izkušenj z zdravljenjem je veliko. Zagotovo je najprimernejši prvi ukrep obisk osebnega zdravnika, ki v veliki večini primerov tudi odredi učinkovit program zdravljenja in bolečine izzvenijo. V ta program je pogosto vključen tudi fizioterapevt na lokalni ravni. Napotitev k ortopedu se največkrat izvede v primerih, ko gre za trdovratnejše težave ali pa jasen spremljajoč dejavnik.
Lahko težave z bolečimi petami dolgoročno odpravimo? V katerih primerih je potrebna operacija?
Skoraj vse težave s petami so dolgoročno rešljive oziroma sčasoma izzvenijo. Operativno zdravljenje je indicirano v izjemno maloštevilnih primerih, takrat, ko bolečine ne minejo z drugimi ukrepi. Največkrat se zanj odločamo, kadar navkljub intenzivnemu programu fizioterapije v smislu raztezanja zadajšnje golenske mišičnine ostaja le-ta prekratka, takrat to mišico podaljšamo z operacijo. Operativno zdravimo tudi primere, ko so bolečine posledica utesnitve drobnega živca, ki oživčuje mišico za gib petega prsta. Trnov na petnici praviloma ne odstranjujemo, posegi so večinoma na mehkih tkivih.
Morda še nekaj besed o preventivi; kaj lahko naredimo, da do teh težav sploh ne pride?
Treba se je osredotočiti na zgoraj naštete dejavnike tveganja in vzročne dejavnike ter jih odstraniti v čim večji meri. V največji meri je treba poskrbeti, da ne pride do prikrajšave zadnje golenske muskulature, saj je to najpogostejši pridruženi dejavnik. Izogibajmo se sedečemu delu v visokih petah in izvajajmo raztezne vaje po vadbi, skrbimo za primerno telesno težo in pri stoječem delu uporabljajmo obutev, ki je dovolj mehka v predelu pete.
Jasno viden trn na peti, včasih celo zgrajen iz kosti, ima približno petnajst odstotkov ljudi, vendar mnogi nikdar ne občutijo težav.
Da ne pride do bolečin v peti, lahko pomaga izogibanje sedečemu delu v visokih petah, izvajanje razteznih vaj po vadbi, skrb za primerno telesno težo, pri stoječem delu pa naj bi uporabljali obutev, ki je dovolj mehka v predelu pete.
