Danes govorimo skorajda o epidemiji diabetesa oziroma sladkorne bolezni, saj je bolnikov vse več. Po ocenah strokovnjakov naj bi se število diabetikov med otroki in mladino do leta 2020 celo podvojilo. In najtežje je, ko zboli otrok. Na vprašanja o življenju otroka z diabetesom je odgovarjal priznani strokovnjak prim. Jurij Šubic, dr. med., specialist interne medicine.
Avtor: Alja Gogala
Pri otrocih se vse pogosteje pojavlja sladkorna bolezen tipa 1. Kaj je vzrok za njen porast?
Porast sladkorne bolezni tipa 1 opažamo v Sloveniji in drugje. Eden od pomembnih vzrokov je boljše zdravljenje te bolezni, pa tudi vse več bolnic s sladkorno boleznijo donosi in rodi otroke. S tem se dedni zapis, ki je soudeležen pri nastanku sladkorne bolezni tipa 1, prenaša in širi. Veliko je tudi hipotez o različnih škodljivih vplivih, na primer o vplivu stresa, okužb z določenimi virusi, o vplivu onesnaženega okolja, itd.
Skrb vzbujajoča je tudi resnica, da obolevajo vse mlajši otroci, celo dojenčki. Pri otrocih je vedno več tudi sladkorne bolezni tipa 2, torej bolezni, ki smo jo do nedavnega imenovali »starostna« sladkorna bolezen. Za porast tega tipa pri otrocih so krivci debelost, hrana, polna sladkorjev, premalo telesne aktivnosti, morda tudi stres.
Kako starši prepoznajo, da se je pri otroku pojavila sladkorna bolezen oziroma kakšni so simptomi?
Znaki sladkorne bolezni, tudi pri otrocih, so žeja, pogosto odvajanje vode, podnevi in ponoči, hujšanje in utrujenost. Merilci za določanje sladkorja v krvi so zdaj zelo razširjeni, poznavanje sladkorne bolezni je veliko, zato je diagnoza sladkorne bolezni pri otrocih pogosto postavljena pred razvojem ketoacidoze, to je akutne komplikacije sladkorne bolezni, ki nastopi zaradi odsotnosti inzulina.
Diabetična ketoacidoza je sicer resna, težka komplikacija, ki zahteva intenzivirano bolnišnično zdravljenje. Merjenje krvnega sladkorja pri otroku, ki se počuti slabo, hujša, je stalno žejen in podnevi ter ponoči hodi na stranišče, diagnozo vsekakor potrdi.
Otroci, ki zbolijo za sladkorno boleznijo tipa 1, morajo že od samega začetka prejemati injekcije inzulina. Kako jim morajo starši pri tem pomagati in kdaj je otrok pripravljen na samostojno uporabo?
Sladkorna bolezen tipa 1 je posledica pomanjkanja inzulina. Inzulin, hormon iz beta celic Langerhansovih otočkov trebušne slinavke, je beljakovina. Ker se beljakovine pri prehodu skozi prebavila razgradijo, je nadomeščanje inzulina možno samo s pomočjo injekcij.
Otroci s sladkorno boleznijo tipa 1 se že ob začetku zdravljenja soočijo z resnico, da potrebujejo injekcije. Sprejeti to resnico je težko, vendar pogosto veliko težje za starše kot za male bolnike. Zelo pomembno je poučiti starše, jih prepričati, da bodo pri zdravljenju njihovega otroka dosledni. Starši otrok, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, so oziroma naj bi bili del tima, ki otroka zdravi. Sladkorno bolezen morajo spoznati in se naučiti, kako ukrepati ob neustreznih sladkorjih.
Otroci se v samostojnosti razlikujejo, v višjih razredih osnovne šole so sicer vse bolj samostojni pri urejanju sladkorne bolezni, še vedno pa je potreben (obziren) nadzor nad otrokovim urejanjem sladkorja. Zelo pomemben je pravilen odnos do malega bolnika, pri čemer morajo biti starši pozorni na njegovo razpoloženje in reagiranje. Pogoste meritve krvnega sladkorja seveda olajšajo odmerjanje inzulina.
Kakšni so lahko zapleti zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 pri otrocih?
Zapleti sladkorne bolezni tipa 1 pri otrocih so predvsem akutni, pojavi se lahko diabetična ketoacidoza, ki je posledica odsotnosti inzulina, ali hipoglikemija oziroma stanje, ko je v krvi premalo sladkorja. Za razvoj kroničnih zapletov, ki so posledica sprememb na arterijah, je potrebnih deset in več let, zato so težji kronični zapleti sladkorne bolezni pri otrocih izjema.
Ali je pri otrocih bolj priporočljiva uporaba injekcije ali inzulinske črpalke? Kakšne so prednosti in slabosti obeh?
Inzulinska črpalka omogoča natančnejše odmerjanje inzulina, zahteva pa tudi več znanja o rokovanju s črpalko in o reakcijah na krvni sladkor, pa tudi poznavanje količine ogljikovih hidratov v posameznih obrokih. Kot ni smiselno zaupati koncertne violine šolarju v prvem razredu glasbene šole, tudi ni smiselno predpisati inzulinske črpalke nekomu, ki ne pozna pravil urejanja krvnega sladkorja.
Majhnim otrokom pomagajo starši, postopoma pa morajo to nalogo osvojiti in prevzeti otroci sami. Sodobne inzulinske črpalke so opremljene tudi s sistemom za merjenje sladkorja v medceličnini. Z uporabo črpalk te vrste je lažje vzdrževati krvni sladkor nad hipoglikemičnimi vrednostmi in tudi zmanjšati prekomeren dvig sladkorja.
Diabetes lahko povzroči tudi poslabšanje vida. Kako verjetno je, da se bo težava pojavila pri otroku?
Komplikacije na očeh se, kot vsi kronični zapleti, pojavijo po daljšem času. Pri otrocih jih skoraj ni, pojavijo se kasneje, lahko že v mlajši odrasli dobi. Začetek zdravljenja visokega krvnega sladkorja pa spremlja prehodno poslabšanje vida. Ostrina vida se poslabša zaradi razlike v koncentraciji sladkorja v krvi in v očesu.
Očesne ovojnice imajo žile, znotraj očesa pa se koncentracija spreminja zelo počasi. Po nekaj tednih zdravljenja se izravnata koncentraciji sladkorja v krvi in v očeh. Takrat se ostrina vida tudi stabilizira.
Na kaj morajo biti starši pozorni pri otroku, ki trpi zaradi diabetesa? Česa se morajo otroci z diabetesom izogibati in katerih priporočil glede prehrane in telesne aktivnosti se morajo nujno držati?
Ko zboli otrok, zboli vsa družina. Zdraviti moramo torej vso družino. Preveč zaščitniški starši lahko naredijo prav toliko škode kot starši, ki so površni in malomarni do otrokove bolezni. Pri sladkorni bolezni je koncentracija sladkorja v krvi povišana zaradi odsotnosti inzulina. Povišan sladkor sčasoma povzroči okvare arterij, žil, po katerih teče kri od srca na periferijo. Žilne okvare so vzrok za kronične zaplete, ki prizadenejo vse organe, zlasti oči, ledvice in periferne živce.
Te komplikacije se pojavijo po več desetletjih. Akutna zapleta sladkorne bolezni sta diabetična ketoacidoza in hipoglikemija. Pri diabetični ketoacidozi je koncentracija sladkorja v krvi zelo visoka, prisotni sta dehidracija in acidoza, ravnotežje elektrolitov v telesu pa je porušeno. Ob odsotnosti inzulina se razvije v enem do dveh dneh. Zdravljenje v bolnišnici je nujno. Če z zdravljenjem začnemo prepozno, je umrljivost še vedno velika.
Hipoglikemija je motnja, kjer je v krvi premalo sladkorja. Kaže se z nemirom, razdražljivostjo, hladnim znojem, tresenjem rok, slabšo koordinacijo gibov, lakoto, zaspanostjo, ki se lahko nadaljuje do nezavesti, in krčev, ki so podobni božjastnim. Zlasti pri manjših otrocih je preprečevanje hipoglikemij in previsokih sladkorjev (hiperglikemij) ter ketoacidoze najvažnejše. Da sladkor ne bo previsok, je pomembna hrana oziroma sladkorna dieta, pri kateri je treba črtati oziroma omejiti sladkarije, maščobe, sladke pijače, tudi sokove.
Obrokov pa mora biti več. Pomembna je tudi telesna aktivnost. Zlasti v puberteti je sodelovanje mladih bolnikov pri zdravljenju pogosto slabše. Nezadovoljstvo s samopodobo, odklanjanje avtoritet in iskanje svojih poti so samo nekatere značilnosti pubertetnikov, seveda tudi tistih, ki imajo sladkorno bolezen. Samokontrola omogoča boljše urejanje krvnega sladkorja ter preprečevanje hipo- in hiperglikemij.
Pozitiven odnos mladega oziroma malega bolnika do urejanja krvnega sladkorja je nujen, nujno je tudi sodelovanje celotne družine pri zdravljenju. Zaupanje v delo zdravstvenega tima pa je seveda ključno. Ni redko, da starši iščejo pomoč pri različnih »strokovnjakih« in ukrepajo v nasprotju z navodili zdravstvenega tima. Žal se takšna iskanja pomoči prej ali slej izkažejo kot zabloda, ki se včasih konča v bolnišnici zaradi ketoacidoze.
Kako je organizirano zdravljenje otrok z diabetesom v Sloveniji?
V Sloveniji je zdravljenje otrok s sladkorno boleznijo centralizirano na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Pediatri diabetologi in njihovi timi opravljajo veliko in zelo pomembno delo. Izobraževanje bolnikov in svojcev je podrobno izdelano. Praktično vsi otroci v Sloveniji, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, se zdravijo z uporabo inzulinske črpalke.
Samokontrola oziroma uporaba merilnikov za določanje sladkorja v krvi je samoumevna. Vsako poletje se otroci na letovanju na Debelem rtiču tudi družijo, se učijo o urejanju sladkorne bolezni in spoznavajo, da niso sami. Vse to nas postavlja visoko v vrh kvalitetne otroške diabetologije.
Profesor Battelino in njegovi sodelavci so pravi slovenski ambasadorji, saj je po njihovi zaslugi slovenska diabetologija in s tem Slovenija poznana po vseh celinah, za to pa so zaslužni tudi avtorji številnih odmevnih strokovnih člankov, objavljenih v najkvalitetnejših medicinskih revijah.
Kakšni so obeti na področju zdravljena otrok z diabetesom v prihodnje?
Prihodnost zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 je v razvoju umetne trebušne slinavke. Tudi na tem področju so naši otroški diabetologi naredili pomembne, odmevne korake.
