Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

14. november je dan, ko obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Leta 1991 sta ta dan vpeljali Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), saj sta tako želeli izraziti zaskrbljenost zaradi vse večje pojavnosti te kronične nenalezljive bolezni. Svetovni dan sladkorne bolezni vsako leto širom sveta praznuje 200 združenj članic Mednarodne zveze za sladkorno bolezen, pridružijo pa se jim tudi druga združenja in organizacije ter zdravstveno osebje in posamezniki.

Avtor: Andreja Košir

 

Tudi v Sloveniji je sladkorna bolezen velika težava, saj imamo kar 125.000 diagnosticiranih sladkornih bolnikov, kar 100.000 pa je takih, ki jih bolezen močno ogroža. Sladkorna bolezen je v prvi vrsti bolezen življenjskega sloga. Prav nezdrav način življenja je tisti dejavnik, ki največ prispeva k tako velikemu porastu incidence sladkorne bolezni, hkrati pa je to tudi dejavnik, na katerega je mogoče zelo uspešno vplivati. Ozaveščanje javnosti, spodbujanje k zdravemu in aktivnemu življenju so načini, s pomočjo katerih lahko dosežemo veliko. S tem se strinja tudi Mateja Tomažin Šporar, višja medicinska sestra, iz Ambulante za sladkorne bolnike v Ljubljani, ki že vrsto let dela prav na področju izobraževanja o sladkorni bolezni.

 

Tveganje za nastanek sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, za katero je značilna povišana raven glukoze v krvi. Do tega pride zaradi nepravilnosti pri izločanju hormona inzulina, ki povzroči težave pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.

V zadnjem času je skrb vzbujajoč predvsem porast sladkorne bolezni tipa 2, ki jo opažajo že pri zelo majhnih otrocih. Prav zato je pomembno, da znamo prepoznati dejavnike tveganja za nastanek te bolezni, saj jo tako lahko tudi uspešno preprečimo.

Na nastanek sladkorne bolezni sicer v določeni meri gotovo vplivata dednost in starost, a nanju žal nimamo velikega vpliva. Posameznik lahko veliko naredi, če zmanjša prekomerno telesno težo in obseg pasu. To lahko stori s spremenjenimi prehranjevalnimi navadami, z aktivnejšim življenjskim slogom in opustitvijo kajenja. Prav zdrav in aktiven način življenja je tisti, s katerim lahko preprečimo nastanek sladkorne bolezni tipa 2 oziroma preložimo njen nastanek.

 

Redno merjenje glukoze v krvi je nujno

Redno merjenje glukoze v krvi je pomembno tako za novoodkrite bolnike s sladkorno boleznijo kot tudi  za bolnike, ki se zdravijo z inzulinom. Tisti bolniki, ki prejemajo peroralno zdravljenje ali raven krvnega sladkorja uravnavajo s pomočjo prehrane, pridejo na merjenje glukoze približno enkrat letno. Kot poudarja Mateja Šporar Tomažin, je to odločno premalo. Bolnik ob tako nerednem merjenju glukoze v krvni ne more dobiti nekih verodostojnih podatkov o svojem zdravstvenem stanju. Strokovnjakinja zato tem bolnikom predlaga, da si tudi sami kdaj izmerijo raven sladkorja v krvi. Vsekakor pa je popolnoma drugače z bolniki, ki se zdravijo z inzulinom. »Ti bolniki si raven glukoze v krvi merijo tudi po večkrat na dan, saj je to preprosto njihov način življenja,« pravi Mateja Šporar Tomažin.

 

Pomen ustrezne prehrane

Sogovornica pove, da ima veliko bolnikov, ki pridejo k njej v ambulanto, povišano telesno maso, zato jih spodbuja, naj shujšajo. Do tega pa lahko pridejo le z rednim gibanjem in spremenjenim načinom prehranjevanja. Mateja Šporar Tomažin pravi, da tudi za sladkorne bolnike veljajo popolnoma splošna pravila zdravega in uravnoteženega prehranjevanja. Ljudje zelo težko spremenimo kakršnekoli navade, pri prehrani pa so še posebej velike težave.

Hrana je nenazadnje nekaj, s čimer se srečujemo vsak dan, večkrat na dan. Strokovnjakinja priznava, da je treba biti potrpežljiv in znati motivirati bolnike. Nenazadnje za sladkorno boleznijo večinoma zbolijo predvsem starejši ljudje. Mateja Šporar Tomažin pravi, da je povprečen bolnik star približno 65 let. V tem starostnem obdobju pa je uvajanje vsakršnih novosti svojevrsten podvig, za bolnika pa velik stres. »Spremembe niso mogoče čez noč, niso pa nemogoče, zato ne smemo vreči puške v koruzo. Z vztrajnostjo, dobro voljo in ohranjanjem motivacije je mogoče čisto vse,« je optimistična sogovornica.

 

Zelo pomembno je, da se bolniki seznanijo s smernicami zdrave in uravnotežene prehrane, prav tako pa se morajo naučiti uravnavati okvirne porcije obrokov, ki pa so precej manjše, kot so jih sicer vajeni. Bolniki sicer lahko uživajo ogljikove hidrate, pomembno je le, da gre za ogljikove hidrate, ki vsebujejo veliko prehranskih vlaknin in torej ne povzročajo nihanja glukoze v krvi. Bolniki se morajo naučiti jesti večkrat in po malo, kar pomeni, da imajo na dan 3–5 manjših obrokov, saj tako močno razbremenijo žlezo slinavko, v kateri nastaja hormon inzulin.

Mateja Šporar Tomažin pravi, da se v ambulanti za sladkorne bolnike zelo trudijo, da bi bolnikom to znanje podali na čim bolj preprost način, saj se zavedajo, kako težko je spremeniti nekatere zelo zakoreninjene navade. Bolnikom ne želijo oteževati življenja, ampak jim pomagati, da bodo te spremembe zanje čim lažje. Pomemben dejavnik, ki vpliva na to, da bo njihova sprememba načina prehranjevanja resnično uspešna, pa je veliko razumevanja s strani svojcev. Če se bolnikovemu načinu prehranjevanja prilagodi cela družina, je sprememba lažja in manj naporna.

 

Krvni sladkor čista petka. Bodi odličnjak!

Kot smo že opozorili, je normalna vrednost krvnega sladkorja zelo pomembna. In prav ozaveščanje o pomenu normalne vrednosti glukoze je središče kampanje Krvni sladkor čista petka. Bodi odličnjak! Poleg ozaveščanja o pomenu normalne ravni glukoze v krvi želi ta kampanja tudi aktivno preprečevati sladkorno bolezen, kar lahko dosežemo prav s spremenjeno prehrano in z gibanjem, prav tako pa je njen namen tudi izboljšati rezultate zdravljenja. Prav z zgodnjim odkrivanjem in učinkovitim zdravljenjem se lahko izognemo neprijetnim zapletom in rešimo veliko življenj.

Mateja Šporar Tomažin to kampanjo zelo pozdravlja, saj meni, da ljudje v družbi še vedno premalo vedo o resnosti sladkorne bolezni. Sicer vedo, kaj je sladkorna bolezen, premalo pa se zavedajo resnosti težav, ki jih s seboj prinaša nezdravljeni diabetes. »Osebno bi z različnimi bolj igrivimi načini ozaveščanja začela že v vrtcih. Otroci bi morali na splošno bolje poznati vse kronične nenalezljive bolezni, ne le sladkorno bolezen. Kar se tiče ozaveščanja o sladkorni bolezni, bi izpostavila predvsem izobraževanje o prehrani – otroke bi morali naučiti, kaj je zdrava prehrana, prav tako pa bi s temi informacijami morali seznaniti njihove starše,« meni Mateja Šporar Tomažin.

 

Strokovnjakinja pravi, da je vsaka večja medijska kampanja zelo dobrodošla za ozaveščanje ljudi. Prav tako pozdravlja idejo, da kampanjo promovirajo znani ljudje, ki s sladkorno boleznijo tudi imajo izkušnje. Njihove zgodbe se ljudi veliko bolj dotaknejo in jih spodbudijo k razmišljanju in prispevajo k večji ozaveščenosti.

Sogovornica poudarja, da je sicer medijske podpore oziroma bolj usmerjenega ozaveščanja javnosti ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni še vedno premalo in si srčno želi, da bi se stanje na tem področju v prihodnosti izboljšalo. Prav zato pa je treba širiti informacije ter o tej bolezni začeti opozarjati že najmlajše.

 

V Sloveniji imamo kar 125.000 diagnosticiranih sladkornih bolnikov, kar 100.000 pa je takih, ki jih bolezen močno ogroža.

Normalna vrednost glukoze v krvi je zelo pomembna.

Z aktivnim in zdravim načinom življenja ter ohranjanjem zdrave telesne mase lahko veliko naredimo za preprečevanje nastanka sladkorne bolezni tipa 2.

 

November 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja