Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Alergije in preobčutljivost na hrano grenijo življenje mnogim, simptomi pa si sledijo od tistih ‘samo’ neprijetnih do življenjsko nevarnih. Tovrstnih težav je med ljudmi vedno več, za kar ljudje v določeni meri krivijo tudi ‘kemijo v hrani’, pogostejša pojavnost pa poraja tudi nove načine zdravljenja. Pogovarjali smo se z Jasno Volfand, dr. med., spec. interne medicine.

 

Kaj natančno pomeni izraz, da je nekdo alergičen na neko živilo in ali je ‘alergija na hrano’ enako ‘intoleranci’?

Ljudje pogovorno rečejo, da se jim je spustila alergija po koži. Ponavadi krivijo nekaj, kar so dali v usta. Vendar alergija niso pikice po koži in za večino kožnih sprememb sploh ni kriva alergija, zato jih bo bolje kot alergolog pozdravil dermatolog.

Alergija pomeni nenormalen, pretiran odziv našega imunskega sistema na nenevarne snovi iz okolja. V telesu nastajajo pri tem imunske celice in IgE protitelesa, ki se vežejo na celice in sprostijo številne posrednike, ki povzročijo širjenje žil, srbenje, otekanje, dušenje, bruhanje, drisko, padec krvnega tlaka in celo smrt. Alergijska reakcija lahko prizadane celo telo ali pa le posamezni organ.

Alergija pomeni, da je v nastanek težav vključen imunski sistem. Razen tega poznamo številne vrste preobčutljivosti ali intolerance, ki so posledica drugačnih dejavnikov, npr. pomanjkanje določenih prebavnih encimov (npr. laktozna intoleranca) ali pa pretirano občutljivost na normalne učinke sestavin (npr. kofein, alkohol).

 

Je pogostost alergij na hrano med ljudmi resnično vedno večja in zakaj prihaja do njih? 

Take ali drugačne težave ima vsaj četrtina odraslih ljudi. Vedno več je alergijskih bolezni, ki so se glede na raziskave v zadnjih desetletjih vsaj podvojile, hkrati pa  narašča tudi število ljudi z alergijo na hrano.

Vseh vzrokov za to še ne poznamo, gotovo pa vplivajo onesnaženost okolja, večja izpostavljenost alergenom, pa tudi manj stika s paraziti in z bakterijami. Pomembne so tudi spremembe v prehrani, npr. spremembe pri uvajanju hrane v otroškem obdobju, drugačna sestava prehrane ter novi tehnološki postopki, ki marsikdaj povečajo količino in stabilnost alergenov v živilu.

 

Katere so najpogostejše alergije na hrano med ljudmi in na kakšen način se izražajo?

Alergija na hrano je najpogostejša pri otrocih in se pojavi pri 7 % otrok do 3. leta. Največkrat jim škodijo vsakdanje, osnovne vrste hrane (mleko, pšenica, jajca), manj pogosto pa sadje ali zelenjava. Na srečo z odraščanjem in dozorevanjem imunskega sistema alergije pogosto izzvenijo ali se vsaj bistveno omilijo.

Vedno pogostejša je tudi alergija na arašide in druge oreščke, ki je lahko življenjsko nevarna. Največkrat z leti ne mine in se pojavlja tudi pri odraslih. Bolniki se lahko odzovejo že na komaj zaznavne sledove teh alergenov v hrani, zato morajo biti izjemno previdni pri izbiri živil in tudi ves čas imeti pri roki ustrezna zdravila.

V odrasli dobi je pogosta navzkrižna alergija zaradi pelodov, kar pomeni, da oseba, alergična npr. na nek pelod, reagira tudi na podobne snovi v različnih vrstah živil. Takšne težave ima občasno vsaj 10 % ljudi. Reakcija se lahko pokaže že v ustih z otekanjem ustnic, s srbenjem žrela, marsikoga pa tudi boli želodec in zvija v trebuhu.

 

V našem okolju je zelo pogosta alergija na pelod breze in ta ima številne ‘sorodnike’ v prehrani. Tistim, ki kihajo v času cvetenja breze, lahko npr. pogosto škodijo sveža jabolka, kivi, češnje, breskve, surov korenček, zelena, pravkar nabrani lešniki itd. Na srečo je ta alergen občutljiv in pri kuhanju, pečenju, sušenju itd. hitro razpade, tako da kuhana živila navadno lahko uživajo brez slehernih simptomov.

 

Alergijo lahko povzroči katerakoli hrana, v več kot 80 % hujših reakcij pa so krivci mleko, jajca, arašidi in drugi oreščki, morske ribe, raki in školjke. Reakcije so pogosto nepredvidljive, včasih blage, drugič pa lahko izjemno burne. Lahko jih poslabšajo spremljajoči dejavniki, kot so telesna aktivnost, uživanje alkohola ali določenih zdravil.

 

Je mogoče alergije zdraviti in kako?

Najbolje se je izogibati alergenu, ki povzroča težave, obenem pa živimo zdravo in uživamo zdravo prehrano, s čimer uravnovesimo imunski sistem in poskrbimo, da se intenzivnost alergijske reakcije zmanjša. Za ublažitev alergijske reakcije so na voljo tudi zdravila, antihistaminiki v obliki tablet, pršil ali kapljic, ki preprečijo učinke histamina, pa tudi kortikosteroidi in druga protivnetna zdravila, ki zmanjšajo vnetni odziv. Ob hudih reakcijah je nujno uporabiti adrenalin, s katerim zožimo krvne žile in dvignemo krvni tlak.

 

Alergije na pik žuželk ali na cvetni prah pa že vrsto let uspešno zdravimo tudi s specifično imunoterapijo. V obliki injekcije, kapljic ali tablet bolniku v rednih razmikih dovajamo minimalne, vedno večje količine alergena. S tem v večini primerov dosežemo umirjanje imunskega sistema, ki se potem v stiku z alergenom ne odzove več tako burno. Obetajoči poskusi v tej smeri potekajo tudi pri alergiji na hrano, vendar so učinki zaenkrat še nezanesljivi in niso trajni.

 

Katere pa so najpogostejše intolerance?

Pri nas je najpogostejša laktozna intoleranca. V nasprotju s splošnimi predstavami relativno redko ugotavljamo intoleranco na različno ‘kemijo’ v hrani. Večkrat so težava intolerance na različne naravne snovi, ki jih industrija v postopku predelave kot aditive dodaja živilom, npr. fruktozo, sorbitol, različna gostila itd.

Za opredelitev takšnih nealergijskih preobčutljivosti je na razpolago bolj malo preprostih diagnostičnih metod ali laboratorijskih preiskav, zato večinoma diagnoza temelji na značilnem opisu težav po zaužiti hrani. Težave pri takšnih intolerancah so ponavadi odvisne od količine zaužite škodljive snovi, za razliko od alergij, pri katerih lahko samo sledovi alergena povzročijo hudo reakcijo.

V zadnjih letih se pogosto razpravlja o ‘prehranski intoleranci’, pri čemer se ugotavlja prisotnost IgG protiteles proti hrani in meni, da prisotnost njihovih višjih vrednosti povzroča različne težave v telesu. Strokovna zdravniška združenja pa te metode ne sprejemajo, saj ni nobenih dokazov, da so protitelesa IgG proti hrani res povezana z razvojem bolezni ali težave. Takšna protitelesa normalno nastajajo v vsakem telesu kot odziv na stik s hrano in njihova prisotnost ne pomeni nič slabega. Metoda je torej zaenkrat neutemeljena, nepreverjena in nezanesljiva, na tej osnovi predpisane diete pa pogosto zavajajoče in lahko tudi škodljive.

 

Mediji se pogosto razpišejo o celiakiji in laktozni intoleranci. Sta to res dve bremeni novodobnega časa in kakšne so značilnosti?

Celiakija je imunsko posredovana sistemska bolezen, pri kateri gluten (beljakovina v pšenici in sorodnih žitih) pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži imunsko reakcijo. Ob tem nastala protitelesa in imunske celice poškodujejo različne organe, največkrat tanko črevesje, zaradi česar pride do težav pri prebavi in izkoriščanju hrane, ki se kažejo kot napihnjenost, driska, hujšanje, lahko tudi slabokrvnost, osteoporoza itd. Samo popolna izločitev glutena iz prehrane za celo življenje privede do ozdravitve.

Celiakijo poznamo že dolgo, jo pa v zadnjih letih res večkrat odkrivamo – deloma zaradi boljšega poznavanja bolezni in diagnostike, dokazano pa je tudi, da se je pogostnost bolezni res povečala in da jo najdemo kar pri 1 % ljudi.

Laktozna intoleranca pa spremlja ljudi že celo zgodovino in je razširjena po vsem svetu. V našem okolju centralne Evrope laktoze ne prebavlja 30–40 % ljudi. Laktoza se v tankem črevesju ne razgradi in ne vsrka v telo, z drugimi ostanki hrane potuje dalje skozi prebavila v debelo črevesje, kjer jo porabijo bakterije normalne črevesne flore. Pri tem iz nje nastajajo plini in drugi presnovki. Nekateri tega niti ne opazijo, drugi pa imajo zato hude prebavne težave. Cilj diete pri laktozni intoleranci je predvsem olajšanje težav, zato navadno popolna opustitev mleka ni potrebna.

 

Zanimivost:

Zaenkrat nimamo podatkov o naraščanju pogostosti laktozne intolerance, čeprav ima takšne težave vedno več ljudi. Vzrok leži predvsem v tem, da laktozo, ki je normalno prisotna le v mleku, prehrambna industrija v obliki mleka ali sirotke v prahu dodaja tudi različnim slaščicam, napitkom, omakam, kremam, namazom, športnim pripravkom ipd. Pogosto traja dlje časa, da pomislimo na to motnjo, saj težave niso kot nekoč povezane samo z uživanjem mleka.

 

Julij-avgust 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja