Leta 2008 je bilo pri nas diagnosticiranih kar 125.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, to kronično nenalezljivo obolenje pa ogroža kar 100.000 ljudi. V prvi vrsti gre za bolezen življenjskega sloga, saj je prav naš način življenja tisti dejavnik, ki na pogostost sladkorne bolezni vpliva v največji možni meri. Po drugi strani lahko prav s spremembo življenjskega sloga najuspešneje vplivamo na samo bolezen. Po mnenju Damjana Justinka, dr. med., spec. int. med., je informacij dovolj, samo poiskati jih moramo znati. S pomočjo dr. Justinka smo raziskali in razbili določene mite, povezane s sladkorno
Avtorica: Andreja Košir
Kot pojasnjuje dr. Justinek, je sladkor le eno od hranil, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Ko se pogovarjamo o sladkorjih, imamo v mislih različne vrste. Bolj ko je sladkor sestavljen, boljši je za telo, saj počasneje preide v krvni obtok. Sladkor (glukoza) je potreben predvsem za optimalno delovanje možganov, vse druge celice v telesu lahko namreč delujejo tudi na maščobne kisline.
Po besedah sogovornika brez sladkorja ne bi umrli, vendar pa se ne priporoča, da bi ga popolnoma izločili iz svoje prehrane.
»Ko govorimo o prehrani sladkornega bolnika, imamo v mislih zdravo prehrano. Za nobeno znanstveno fantastiko ne gre. Prehrana naj torej temelji na zelenjavi (torej vlakninah) in nenasičenih maščobnih kislinah. Včasih so bila priporočila nekoliko drugačna, saj so polovico obroka sestavljala škrobna živila. Zdaj so se smernice nekoliko spremenile,« pojasni dr. Justinek.
Na vprašanje o primernosti oziroma neprimernosti različnih diet, ki v veliki meri izločajo ogljikove hidrate, sogovornik odgovarja, da jih sam ne bi ne priporočal ne odsvetoval. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da sladkorni bolnik najde način prehrane oziroma izbor živil, ki njegovemu telesu dobro dene.
Dr. Justinek se nikakor ne strinja s tem, da bi bil sladkor glavni krivec za razvoj srčno-žilnih obolenj, kot lahko danes pogosto zasledimo. Do srčno-žilnih obolenj lahko pride zaradi presežka katerega koli hranila, naj gre za preveč maščobe ali pa sladkorja. Na splošno prevelik vnos energije na telo deluje stresno. Poudarja, da moramo pri vsaki stvari imeti (zdravo) mero.
Zakaj pride do sladkorne bolezni
Sladkorno bolezen bi lahko opredelili kot presnovno bolezen, pri kateri pride do povišane ravni glukoze v krvi, razlog za to pa je nepravilno izločanje hormona inzulina, ki povzroča težave pri presnovi vseh treh glavnih hranil, torej ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
Na nastanek sladkorne bolezni vplivata tako dednost kot starost, vendar nanju ne moremo vplivati. Velik dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni je gotovo čezmerna telesna masa, zato bomo možnost, da zbolimo za sladkorno boleznijo, zelo zmanjšali, če bomo zmanjšali čezmerno telesno maso in obseg pasu. Kot pravi dr. Justinek, lahko tudi s samo spremembo življenjskega sloga naredimo veliko. Treba se je zdravo prehranjevati, se redno gibati in opustiti kajenje (če smo kadilci). Aktiven življenjski slog pozitivno vpliva na stanje sladkorne bolezni – na tak način lahko diabetes tipa 2 celo preprečimo ali pa ga vsaj preložimo za nekaj let.
Glede prehrane sladkornega bolnika dr. Damjan Justinek priporoča uživanje prave vrste maščob (torej nenasičene maščobe), dovolj vlaknin … Po njegovem mnenju lahko s prehranjevanjem po načelih mediteranske diete zelo pozitivno vplivamo na uravnavanje ravni sladkorja v krvi.
Pa vendar sogovornik priznava, da ima veliko sladkornih bolnikov velike težave prav s spremembo oziroma prilagoditvijo življenjskega sloga. Rek, da je navada železna srajca, (tudi) tu še kako drži.
Odvisnost od sladkorja obstaja
Sogovornik priznava, da obstaja tudi odvisnost od sladkorja, razlog zanjo pa pripisuje predvsem veliki izbiri današnjega časa: »Imamo več vrst lakote. Ljudje v ledeni dobi so živeli od koreninic, ki so jih nabrali pod snegom, in od mesa. Stvari pa so se od takrat, ko gojimo žito, zelo spremenile. Pa vendar bi nekdo, ki bi stradal določeno obdobje, raje izbral beljakovinsko oziroma maščobno živilo kot pa škrob. Če smo siti, izbiramo z očmi oziroma pod vplivom določenih čustev, zato se praviloma skoraj vedno odločimo za škrobna živila. Neka navezanost na sladkor zagotovo obstaja, vendar jo je težko dokazati.«
Dr. Justinek pove, da se moramo v primeru odvajanja od tovrstne odvisnosti obrniti na psihologa, saj je treba posamezniku pomagati, da spremeni svoje poglede. Le tako se je mogoče osvoboditi te vrste odvisnosti.
Prehrana sladkornih bolnikov v praksi
Dr. Justinek svojim pacientom predlaga dve možnosti: lahko upoštevajo splošna navodila, torej da uživajo energijsko ravno prav bogato hrano z veliko vlakninami (vsaj polovico), njihova prehrana mora biti tudi čim bolj raznolika.
Sladkorni bolnik pa se lahko odloči tudi za popolnoma individualno in veliko bolj natančno metodo, pri kateri mora biti sposoben precejšnjega samonadzora. Enkrat tedensko mora namreč opraviti parno meritev uro po obroku. Tako lahko primerja, kako na njegov krvni sladkor vpliva določeno živilo. Ta pristop posamezniku prinaša številne prednosti: v prvi vrsti naredi odlično selekcijo živil, ki njegovemu telesu dobro denejo, in tistih, ki mu ne. S pomočjo individualne diete bolnik prav tako občuti manjšo lakoto.
»Če si nekdo sam določi, katera živila njegovemu telesu dobro denejo in katera ne, je to veliko bolj natančno, poleg tega pa ima tako tudi precej manj različnih omejitev. Pogoj je, da vsaj enkrat tedensko opravi eno parno meritev dveh jedi eno uro po obroku. Na ta način se vzpostavi določena selekcija. Posameznik si mora prilagoditi način življenja. Z raznovrstno prehrano je mogoče zelo dobro nadzirati krvni sladkor,« individualno naravnani pristop prehranjevanja pojasni dr. Justinek.
Posledice nezdravljene sladkorne bolezni
Dr. Damjan Justinek pravi, da v principu vsi vemo, kaj je prav in kako živeti: »Pri diabetesu je zelo težko zdraviti nekoga, ki se ne drži navodil, a v sebi zelo dobro ve, kaj je prav in kaj ne ter kaj bi moral narediti. Ljudje pogosto začnejo ukrepati šele, ko je že prepozno in ko nastane nepopravljiva škoda.«
»Po 25 letih sladkorne bolezni ima približno 65 % ljudi kakšno okvaro. Pri približno 8 % diabetikov so okvare tako hude, da jim recimo odrežejo nogo. Morda se ne zdi veliko, vendar je,« pove sogovornik.
Po njegovem mnenju bi bilo z ustrezno vzpostavljeno zdravstveno službo tovrstnih zapletov bistveno manj. Kronične nenalezljive bolezni so postale večji razlog za umrljivost kot pa nalezljive bolezni. Dr. Justinek meni, da pri nas nikakor ni ustrezno poskrbljeno ne za izobraževanje ne za preventivo.
Sam bi rad, da bi sladkorni bolniki dobili ustrezno podporo in popolnoma konkretne ukrepe, kako živeti s sladkorno boleznijo − na čisto vseh življenjskih področjih. Hkrati bi rad javnosti omogočil tudi več gradiva v elektronski obliki. Dr. Justinek bi s tem rad dosegel, da bi informacije dosegle čim več ljudi. »Sladkorna bolezen je način življenja. Kdor bo iskal informacijo, jo bo tudi dobil,« še pove dr. Damjan Justinek.
