Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
prezgodnja menopavza

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske in ne obdobje, kot se pogosto zmotno pojmuje. V povprečju nastopi okoli 52. leta, zgodi pa se lahko že desetletje ali celo dvajset let prej. Takšni primeri so sicer redki, na nastop zadnje menstruacije pa vpliva več dejavnikov. Med njimi tudi razmere, saj se v revnejših predelih sveta ta življenjski mejnik zgodi že prej, in sicer okoli 47. leta.

Petra Bauman v sodelovanju z Renato Završnik Mihič, dr. med., spec. gin. in porodništva, in Duško Bandelj Klančar, dr. med., spec. gin. in porodništva

Ženska v rodni dobi

Deklica ima ob rojstvu med 700.000 in 2.000.000 jajčnih celic, vendar to ne pomeni, da bo imela tudi toliko menstruacij oz. možnosti zanositev. Že do nastopa pubertete vsako leto izgubi okoli 11.000 jajčec. Ob prvi menstruaciji, ki se imenuje menarha, ima okvirno določeno število jajčnih celic, to je okoli 300.000, le okoli petsto pa jih bo potencialnih za zanositev oz. ob nezanositvi – posledično menstruacijo. Jajčne celice zorijo v jajčnikih, obdaja jih folikel, iz katerega se jajčece s pomočjo hormonov vsak mesec sprosti po jajcevodih proti maternici.

Kdaj bo nastopila zadnja menstruacija, ni mogoče napovedati, zato to lahko ugotovimo šele retrogradno. To pomeni, da ko ženska eno leto nima več menstruacije, lahko z gotovostjo trdimo, da je bila tista pred letom dni res zadnja. Menopavza nastopi kot posledica prenehanja delovanja jajčnikov, ki ostarijo. Po usahnitvi delovanja jajčnikov jajčne celice prenehajo zoreti, upade raven estrogena, kar pomeni začetek številnih menopavznih težav.

Dozorevanje v žensko

Na spreminjanje deklice v žensko vpliva ključni ženski hormon – estrogen. Še pred prvo menstruacijo bo dekle doživelo telesne spremembe, to pomeni pridobitev sekundarnih spolnih znakov, kot so dozorevanje dojk, poraščenost, rast zunanjega spolovila in šele potem čez približno leto dni lahko pričakujemo prvo menstruacijo. Estrogen vpliva na zorenje jajčeca in tarčno deluje tudi na rast dojk in spolovila.

Da jajčna celica dozori, pa se zgodi s pomočjo drugega ženskega hormona – progesterona, ki se izloča ob razpoku jajčnega folikla, kar imenujemo ovulacija. Progesteron je odgovoren za možnost oploditve, za pripravo maternične sluznice in morebitno ugnezdenje oplojenega jajčeca. Odgovoren je tudi za PMS – predmenstrualni sindrom, ki zajema razdražljivost, slabo počutje, utrujenost, bolečine, aknavost in depresijo. Tako estrogen kot progesteron pa ne bi bila aktivna, če na to ne bi vplivali možgani oz. gonadotropni hormoni. To so FSH (folikel stimulirajoči hormon), LH (luteinizirajoči hormon) in prolaktin. FSH in LH se izločata v hipofizi (žlezi z notranjim izločanjem) vsak mesec in s tem naznanita mesečni menstrualni ciklus. Prolaktin je odgovoren za ustvarjanje mleka v mlečnih žlezah, poleg tega pa deluje na izločanje progesterona.

Zgodnja in prezgodnja menopavza (oz. prezgodnja ovarijska insuficienca)

Če menopavza nastopi pred 40. letom, govorimo o prezgodnji menopavzi, pred 45. letom pa o zgodnji. Prezgodnja ovarijska insuficienca (POI) je klinični sindrom, opredeljen s prezgodnjim izčrpanjem delovanja jajčnikov. Razlog je lahko operativni poseg (obsevanje, citostatiki) na maternici in/ali jajčnikih ali njihova odstranitev. Na nastop menopavze močno vpliva tudi genetika, saj imajo hčere mater z zgodnjo menopavzo šestkrat večjo možnost, da se bo enako zgodilo tudi njim. Faktor za zgodnejšo menopavzo je tudi kajenje. Starost ob prvi menstruaciji pa na nastop menopavze ne vpliva.

Če je količina gonadotropinov povečana, količina estrogena pa zmanjšana, nastopi menopavza. Prezgodnja menopavza je povezana z večjo obolevnostjo, nižjim socialnoekonomskim statusom in zvečanim tveganjem za srčno-žilne dogodke, nevrološke bolezni, psihiatrične motnje in osteoporozo. Vzroki so številni: genetski, avtoimunski kot posledica zdravljenja, v več kot polovici primerov pa so multifaktorski ali ostanejo nepojasnjeni.

Pri vseh bolnicah z menopavzo pred 40. letom starosti je treba narediti genetske preiskave in opredeliti morebitne pridružene bolezni endokrinih žlez (bolezni ščitnice). Pri bolnicah s POI je možnost spontane zanositve zmanjšana pod 5 %. Zdravljenje neplodnosti je vezano na postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (donirane jajčne celice, predhodno zamrznjene lastne jajčne celice, transplantacija tkiva jajčnika).

Estrogen nas bo popeljal tudi k menopavzi

Menopavzni prehod zajema obdobje fizioloških sprememb od postopnega usihanja ovarijske (jajčnikove) funkcije do prenehanja njegovega delovanja. Dve do osem let pred menopavzo začnejo spolni hormoni nihati, menstruacija je še prisotna, vendar neredna. Ženske imajo receptorje za estrogen praktično v vseh tkivih, zato se pomanjkanje tega hormona kaže na večjih ravneh. V treh do petih letih po menopavzi se pojavijo spremembe na rodilih in sečilih.

Nožnica se stanjša in skrajša, postaja vse manj vlažna in elastična. Prav tako se zmanjša njena obrambna sposobnost, zato se ženske soočajo s pogostimi vnetji sečil ter nehotenim uhajanjem urina. Zmanjša se čvrstost dojk, koža postane tanjša, ohlapnejša, lasje postanejo tanjši in redkejši, nohti pa krhki in lomljivi. Ženske zmoti pomanjkanje koncentracije, pozabljanje, ni več tak »multipraktik«, saj ji pomanjkanje energije onemogoča številne dejavnosti, ki jih je zmogla prej. Naravno je tudi, da ženske v nekaj letih po menopavzi zaradi prerazporeditve maščob pridobijo nekaj dodatne teže, maščevje se kopiči na trebuhu, stegnih in zadnjici. Upade spolno poželenje.

Valunge

Najbolj znani simptomi so vročinski valovi ali »valunge«. To pomeni nočno potenje, izmenjujoči vročinski oblivi in navali mrzlice, razbijanje srca. Med pogostimi težavami so še utrujenost, nespečnost, glavobol, motnje razpoloženja, depresija, motnje koncentracije. Z upadanjem koncentracije ženskih spolnih hormonov se konča zaščitna vloga estrogena, kar pomeni porast skupnega holesterola (zviša se raven LDL-holesterola, zniža pa raven HDL holesterola) in trigliceridov, lahko se povišata krvni tlak in tveganje za srčno-žilne bolezni (ateroskleroza oz. plaki v žilni steni). Pomanjkanje estrogenov je povezano tudi z zmanjšano tvorbo in gostoto kosti, kar je tudi glavni razlog za osteoporozo.

Hormonsko (nadomestno) zdravljenje

Temeljno zdravljenje zgodnje menopavze je hormonska terapija, ki traja do povprečne starosti pri naravni menopavzi. Bistvo hormonskega zdravljenja je dodajanje estrogena (ženskam brez maternice) in kombinirano estrogena ter progestagena (ostale). Priporočljiv je najmanjši možni odmerek lokalno (v nožnico) ali sistemsko (pršila, injekcije, obliži, kreme). Specialist bo ocenil tveganja za krvne strdke, osteoporozo in raka. Del rutinskega ginekološkega pregleda pred uvedbo HZ je odvzem brisa materničnega vratu ter ginekološka ultrazvočna preiskava. Če je pacientka mlajša od 50 let in v zadnjem letu ni imela opravljenega pregleda dojk z mamografijo v ustreznem centru, jo na to preiskavo napotijo.

Kakovost življenja uporabnic se ob HZ močno izboljša, vročinski valovi izginejo v nekaj dneh, prav tako nespečnost in nervoza, vzpostavi se čustvena stabilnost. Prepreči se nižanje kostne mase, srčno-žilnih bolezni, ugoden je vpliv na raven krvnega sladkorja.

Menopavza in naravno zdravljenje

Pri lajšanju menopavznih težav se nekatere ženske odločijo tudi za samozdravljenje. To so večinoma ženske, ki kljub motečim klimakteričnim težavam ne smejo uporabljati HZ ali pa ga odklanjajo, ker so bolj naklonjene naravnim metodam zdravljenja. Poznamo dve veliki skupini naravnih snovi, ki se na trgu pojavljajo kot snovi za lajšanje klimakteričnih težav: izvlečke zdravilne rastline grozdnata svetilka, iz konopljike in fitoestrogene (soja, fižol, čičerika, črna detelja, polnozrnati izdelki, oreščki).

Ginekologinji dr. Renata Završnik in dr. Duška Bandelj Klančar se zelo zavzemata tudi za menopavzne ambulante, podobno kot obstajajo ambulante za zdravljenje neplodnosti. Tovrstne ambulante bi omogočile več časa za ženske v prelomnem življenjskem obdobju, ko potrebujejo tudi več pogovorov in napotitev na dodatne preiskave.

ABC

A Prezgodnja menopavza pred 40. letom je značilna za 1–2 % žensk, mlajših od 30 let je 0,1 %.

B Zgodnja menopavza predstavlja tveganje za osteoporozo, bolezni srca in ožilja, kognitivni upad in urogenitalni sindrom.

C Nastop prve menstruacije in poroda ne vplivata na čas menopavze.

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več