Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Kdo bolj skrbi za zdravje? Moški ali ženske?

Nekaj gotovo drži. Starejši kot smo, bolj moramo skrbeti za svoje zdravje.

Modri ljudje so znali marsikatero življenjsko pravilo zaviti v tančico pregovorov in tudi pri zdravju velja, da bo »starost vprašala, kaj je delala mladost«. Za zdravje moramo torej poskrbeti že v mladosti. Če za ljubezen velja, da gre skozi želodec, potem isto velja tudi za bolezen in zdravje. Še pred prvim grižljajem pomislimo, kaj vnašamo v svoj organizem, saj je preventiva vedno boljša kot kurativa, mar ne. Za moške je nekako bolj značilno, da raje uživajo mesne izdelke. Mogoče je to še posledica težkih del, ki so jih v preteklosti opravljali v večji meri, danes pa se delež fizičnega dela zmanjšuje. A tudi v primeru fizično aktivnega dela naj bo poudarek na uravnoteženi prehrani.

Avtor: Damijana Škrlj

 

Prostata

Prostata, moška spolna žleza, se nahaja ob uretri, cevki, ki vodi urin od mehurja do vrha penisa. Povečanje prostate se prične pojavljati po 40. letu in je del staranja. Po 65. letu ima težave s prostato že približno 90 % moških. Povečana prostata povzroči motnje uriniranja, saj povečana žleza pritiska na sečno cev. Motnje v odvajanju vode se kažejo kot oslabljen ali prekinjen curek urina. Po opravljenem odvajanju je še vedno prisoten občutek tiščanja na vodo, prisotno je kapljično uhajanje urina, nočno vstajanje zaradi siljenja na vodo ter pogostejša potreba po opravljanju male potrebe ipd. Bolj ko se prostata povečuje, težje je izločanje seča in v nekaterih primerih lahko onemogoči popolno izpraznitev seča. Posledično se lahko pojavijo težave, kot so ponavljajoča vnetja sečnega traku, kar lahko privede tudi do obolenja ledvic ali mehurja. Skrajna oblika težav pa je pojav raka na prostati. Proti hujšim spremembam na prostati se moški lahko preventivno zaščitijo z ustreznimi prehranjevalnimi navadami. Tako moškim kot tudi ženskam (če imajo težave s prepogostim izločanjem seča) se po 40. letu priporoča vsakodnevno  uživanje bučnih semen in njihovih izvlečkov. Bučna semena se v ljudskem zdravilstvu že stoletja uporabljajo za lajšanje težav, povezanih s povečanjem prostate in z razdražljivim mehurjem. So pa buče koristne tudi pri pospeševanju prebave, razstrupljajo črevesje, znižujejo količino maščob v krvi, razbremenjujejo trebušno slinavko, pomagajo razgrajevati maščobne blazinice, krepijo imunski sistem, pomirjajo. Bučna semena vsebujejo maščobno olje in najrazličnejše vitamine, vlaknine (pospešujejo tudi prebavo), antioksidante (npr. fitosteroli, tokoferoli, karotenoidi), baker, železo, magnezij, kalij, cink, predvsem slednji pa je za zdravje prostate še kako pomemben in ga najdemo tudi v ostrigah, jetrih, sardelah, pšeničnih otrobih, ovseni kaši, sončničnih semenih. Moško prostato varujejo (predvsem pred rakom) tudi križnice, kamor sodijo hren, repa, brokoli, ohrovt, redkvice, zelje in drugi predstavniki te skupine.

 

Izpadanje las in ostale tegobe

Na glavi imamo 100.000130.000 las, od katerih vsak zraste 0,250,4 milimetra na dan. Plešavost je dedna, lahko pa izpadanje las poveča bolezen, stres, onesnažen zrak, kronično pomanjkanje spanja ter nepravilna prehrana. Plešavosti pri moških povzroča genska podvrženost, starost, visoka koncentracija spolnega hormona testosterona, ki pospešuje prhljaj, maščenje las in s tem povzroča, da je lasni koren slabo prehranjen in prekrvavljen. Za lepše, močnejše in bolj zdrave lase poskrbimo s prehrano, bogato z beljakovinami, magnezijem, žveplom, s selenom, kalcijem, cinkom in kremenom ter z vitamini A, E, B12 in H. Priporočeno je torej uživanje mlečnih izdelkov, jajc, soje (tudi tofuja), pivskega kvasa, kalčkov, stročnic in rib, zelja, brokolija in špinače, oreščkov, žitaric in neoluščenega riža. Proti izpadanju las se borimo z vnosom bakra, ki se nahaja v jetrih, zeleni zelenjavi, fižolu, polnovrednih žitaricah, piščančjem mesu in jajcih, ter železom, ki se nahaja v jetrih, jajcih, piščančjem mesu, zeleni zelenjavi, ribah, polnovrednih žitih in suhem sadju. Izredno pomembna pa so tudi živila, bogata z jodom, katerega največ najdemo v morski hrani ter jodirani soli. Jod namreč uravnava hormon, ki vpliva na preprečevanje izsuševanja in izpadanja las.

Koža je naš največji organ, ki varuje notranje organe pred zunanjimi vplivi. Čeprav je moška koža  približno 20 % debelejša od ženske, potrebuje ravno zaradi tega dejstva več energije za obnovo. Ravno tako je občutljiva za stres, onesnažen zrak, utrujenost, pomanjkanje spanja, kajenje in pitje alkohola, zaradi česar se energetske zaloge celic izčrpajo. Koža postane suha, uvela, rada poka, ob tem pa se na njej ustvarijo mikroskopsko majhne ranice, ki so dovzetne za škodljive vplive okolice. Koža na obrazu moškega je zaradi britja podvržena dodatnim dražljajem, saj se pri britju rade pojavijo dodatne poškodbe, ki jih z neustreznim pristopom lahko spremenimo v nečisto kožo.

 

Koža

 

Kako pa naj bi za kožo sploh poskrbeli?

Predvsem z zdravim načinom življenja, ki naj vsebuje zmerno (torej ne pretirano) nego brez agresivnih mil, gibanjem na svežem zraku, pitjem dovolj tekočin (seveda predvsem vode) ter uravnoteženo prehrano z obilico vitaminov skupine B, C in A. Mastni koži najverjetneje primanjkuje vitamin B 6, ki se v največjih količinah nahaja v lososu, sardelah, kokošjem mesu, avokadu, bučkah, bananah, polnozrnati rženi moki in krompirju. Je pa dobro vedeti, da se potreba po vitaminu B6 močno poveča pri intenzivni vadbi. Znaki pomanjkanja so poleg razpokanih ustnic, rdeče, luskaste kože, dermatitisa in ekcemov tudi glavoboli in migrene, moten spanec, utrujenost, izguba mišične mase, bolečine v živcih, mravljinci in še vrsta drugih simptomov. Koži, ki se hitro poškoduje, najverjetneje manjka vitamin C, ki je gradnik naših celic. Suha koža pa kar kliče po maščobi, ki jo najdemo v morskih ribah (predvsem losos), bogatih z nenasičenimi omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami ter vitaminom E, ki se nahaja v pšeničnih kalčkih in soji. Tudi moški so vedno bolj občutljivi na staranje kože. Ta proces zavirajo antioksidanti, ki se nahajajo v borovnicah, jagodičju (robidnice, brusnice, maline, jagode itd.), rdeči pesi, agrumih, zelenem čaju, špinači in jajčevcih.

 

Močno srce

Za zdravo in močno srce ter ožilje je treba poskrbeti tako s pravilno prehrano kot tudi z redno telesno vadbo, ki naj se odvija v obliki aerobnega treninga. Intenzivnost vadbe naj bo takšna, da zmore srčno-žilni sistem delujočim mišicam sproti dovajati zadostno količino kisika (pri prekomerno intenzivni vadbi srce ni dovolj preskrbljeno s kisikom!). Pravilno izvedena vadba, ki naj bi trajala vsaj dvakrat tedensko po 1 uro, se kaže v mnogih ugodnih posledicah na človekov organizem, kot so: zmanjšanje maščobnih rezerv, zmanjšanje znakov depresije, napetosti in tesnobnosti, povečan volumen in delovna sposobnost srca, večja verjetnost preživetja po srčnem infarktu, zmanjšanje celotnega holesterola, znižanje krvnega tlaka ter drugo. Poleg vadbe pa je tudi prehrana tista, ki poskrbi, da srce ne popušča. Za mlado srce poskrbimo s približno 70 različnimi snovmi, od vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov dalje. Z beljakovinami bogate ribe, perutnino, jagnjetino, govedino ter mleko, mlečne izdelke in sojo kombiniramo s peteršiljem, z olivami, beluši, melonami in limoninim sokom, s čimer poskrbimo za primerno kislo okolje za razgradnjo beljakovin v želodcu. Antioksidanti delujejo protivnetno in preprečujejo mašenje arterij ter nastanek ateroskleroze. V polni meri jih dobimo z uživanjem korenja, paprike, pekočih feferonov, špinače, čilija, paradižnika, lubenice, bučk in jajčevcev, rdeče čebule ter jagodičja, borovnic, rdečega grozdja. Prav tako pa tudi tu ne gre brez »dišečih« čebulnic (česna, čebule, pora in drobnjaka) ter začimb, kot so ingver, kumina, klinčki, majaron, meta, timijan. Stara preizkušena ljudska zdravila dobro denejo srcu in preprečujejo strjevanje krvi. Kalcij uravnava razmerje med kalijem in natrijem. V prehrani je priporočljivo zmanjšati vnos natrijeve kuhinjske soli, uživati pa s kalijem bogata živila, kamor sodijo marelice, kakiji, banane, fižol, orehi, peteršilj, špinača in soja, viri pa omenjajo tudi kruh z rženimi otrobi. Ne pozabimo tudi na uživanje vitaminov skupine B ter nenasičenih maščobnih kislin, kamor sodijo omega-3, omega-6 in omega-9. Z vitaminom E, ki se nahaja v pšeničnih kalčkih, lešnikih, mandljih, sončničnih semenih, arašidih, znižujemo tveganje srčnega infarkta, saj le-ta preprečuje nabiranje oblog na srčno-žilnem sistemu. Z ogljikovimi hidrati (fižol, leča, čičerika, oves, ajda, rž in riž) zaključujemo izbor živil, s pomočjo katerih je srce močnejše, prožnejše in lažje prenaša vsakodnevne obremenitve.

 

 

Maj, 2010

Ne spreglejte

Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več
Težko je verjeti, a je res. Ob vsem pisanju o luskavici ali psoriazi so bolniki s to boleznijo še vedno
Preberi več
krvni rak
Krvni rak in bolezni krvi lahko zelo obremenijo bolnike. Pri tem je zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje bolezni ključnega pomena. Ob
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, ko srčna mišica ni več sposobna črpati dovolj velike količine krvi po telesu, zato posamezni organi
Preberi več
Gibanje pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje otrok, zato jih k temu spodbujajte. Pri vsaki aktivnosti pa najprej poskrbite
Preberi več