Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Hrana igra pomembno vlogo v našem življenju. Prava izbira hrane pa žal ni vedno odvisna zgolj od nas, saj živimo v sodobnem svetu, kjer hrano večinoma pridelujejo po ekonomskih smernicah (torej s čim manj napora pridelati čim več). Dnevno smo s hranilnimi snovmi osiromašeni tudi zaradi načina prehranjevanja, saj večinoma le »nekaj vržemo v usta«, pojemo mimogrede ali pa je industrijsko pripravljeno in ima dolg rok trajanja. Tudi v restavracijah in menzah težko govorimo o zdravih smernicah prehrane, čeprav se zavest o tem dviga, saj je težko zagotoviti, da bi bila hrana sveže pripravljena. Pri izbiri sestavin ter odločanju po kriteriju zdravo, ekološko pridelano, sveže so tako podjetja kot tudi mi potrošniki omejeni z denarjem, ki ga lahko namenjamo prehrani višje kakovosti. Še vedno pa se premalo zavedamo, kakšen vpliv ima na naše zdravje pravilno izbrana hrana.

Avtor: Damijana Škrlj

 

S hrano proti bolezni

Napačno prehranjevanje sproži ali pa pospeši kar nekaj bolezni, med katere dokazano sodijo sledeče: bolezni srca in ožilja (tudi srčni infarkt in ateroskleroza), zobna gniloba, rak, alergije, kožne bolezni, sladkorna bolezen, protin, venske bolezni (tudi krčne žile in hemoroidi), revmatične bolezni, visok krvni tlak, želodčne in črevesne bolezni (gastritis, želodčne in črevesne razjede, …). Prehranjevanje pretežno z mesom vpliva na nastanek raka na dojkah in prebavilih. Enostranska prehrana v nobenem primeru ni zagotovilo za zdravje. Človek naj bi užival vse (tako meso in mesne izdelke kot zelenjavo in sadje), vendar zmerno. Uživanja hrane se moramo veseliti, saj nam to omogoča boljšo prebavo, kajti tudi prebava je povezana s stresi. Bolj kot se »obremenjujemo« s tem, da »spet« jemo, bolj smo pod stresom. Način prehranjevanja vpliva tudi na umske sposobnosti, sproščenost, lepoto, razpoloženje, telesno pripravljenost, …

 

ENCIMI v boju proti ženskim nadlogam

Encimi so beljakovinske spojine, ki sprožajo biokemične procese, so pa po drugi strani zelo občutljivi na svetlobo, kisline, konzervanse in vročino (temperature nad 40°), ki torej encime pri kuhanju uniči. Največ zdravih encimov se nahaja v ananasu, agrumih (limone in pomaranče), zelenjavi, zeliščih (peteršilj, drobnjak, bazilika) ter v papaji. Ta živila naj bi bila pogosto na naših jedilnikih, saj pomagajo pri obrambi telesa, pomagajo presnavljati hrano, zavirajo vnetja, pomagajo odpravljati bolezni ožilja (krči v nogah, krčne žile), vnetja jajčnikov, revmatične bolezni (artritis, protin), vnetja obnosnih votlin in tudi poškodbe pri športu. Encimi v hrani da, vendar previdnost pri uporabi encimskih preparatov, ki se jih dosti reklamira predvsem v smeri, da le-ti pomagajo pri popolnejšem izgorevanju hrane. Drži, da encimi izboljšajo izgorevanje hrane, povzročijo pa lahko tudi kopičenje presnovljene hrane v maščobnih blazinicah. Encimskih preparatov ne smemo podcenjevati. Pred njihovo uporabo se je najbolje posvetovati z zdravnikom.

 

KRČNE ŽILE

Se kažejo kot povečane vene modrikaste barve, ki prosevajo skozi kožo ali pa so navzven izbočene. K njihovemu nastanku smo lahko gensko nagnjeni ali pa nastanejo zaradi pomanjkanja gibanja, dolgotrajnega stoječega položaja, prevelike teže ali pa zaradi pomanjkanja vitaminov. Po štiridesetem letu se pojavijo pri 25 % moških ter 40 odstotkih žensk. Žal krčnih žil, ko le-te že nastanejo, s prehrano ne moremo odpraviti, lahko pa preprečimo nastanek novih. Tisti, ki še nimajo krčnih žil, lahko s prehrano zelo uspešno preprečijo krčne žile. Predvsem pa ne pozabimo na gibanje, ki je temelj preventive proti nastanku krčnih žil. V prehrani so koristne melone, ki znižujejo raven strjevalnih snovi v krvi, ingver, flavonoidi, ki skrepijo stene ven in se nahajajo v brokoliju, grenivki, rdeči pesi, ohrovtu, čebuli in limonah, C-vitamin, ki je v agrumih, repi, kolerabi, špinači, svežem sadju, zelju, črnem ribezu, kiviju, predvsem pa moramo omeniti grenivko (še posebej primerne za bolnike z boleznimi srca in krčnimi žilami). Grenivka vsebuje poleg C-vitamina tudi mnogo kalija in grenčičnih snovi, ki odvajajo vodo, cink (v pšeničnih kalčkih, v čebuli, česnu, krompirju, koruzi, špinači, zelju, ohrovtu, stročnicah) in baker (v lešnikih, kakavu, čičeriki, soji ter ostrigah, kjer pa je tudi največ cinka). Kot začimbo pa velja omeniti čili, ki ima zmožnost razgradnje krvnih strdkov. Zaradi vseh naštetih živil Tajci bistveno redkeje zbolevajo za boleznimi ožilja, krčnimi žilami in aterosklerozo. Preventivo in kurativo pa predstavlja tudi ajda, saj pomaga razbremenjevati zaradi vode zatečene goleni, s čimer se zmanjša nevarnost za razvoj krčnih žil. Glavna sestavina ajde je rutin, ki poveča nepropustnost kapilar in popravi okvare na žilah, izboljša pa tudi elastičnost žil. Vedno znova ugotavljamo in se seznanjamo s pomembnostjo vedenja, kako posamezne sestavine vplivajo druga na drugo. Mnogim ženskam se med nosečnostjo pojavijo krčne žile tudi zaradi velike količine železa, ki jo uživajo med nosečnostjo, saj prevelika količina železa poslabša absorpcijo cinka in bakra, ki sta pomembna za oporno tkivo ven, zato se je treba pozanimati, kakšna je najprimernejša uravnotežena prehrana. V boju proti krčnim žilam poleg prehrane in gibanja koristijo tudi Kneippovi polivi. Izvajamo jih tako, da noge ohladimo s hladnim curkom vode po naslednjem postopku: s polivanjem pričnemo na zunanji strani stopala ter počasi napredujemo do kolka, nato pa po notranji strani noge od dimelj do stopala. V enakem zaporedju ponovimo še na drugi strani noge. Polive izvajamo trikrat dnevno, so pa še posebej zaželeni, če opravljamo stoječe dela.

 

OSTEOPOROZA

Osteoporoza je pri ženskah osemkrat pogostejša kot pri moških. Zanjo zbolevajo ženske predvsem zaradi svojega posebnega hormonskega stanja. Med potencialne vzroke za nastanek štejemo pomanjkljivo prehrano ter premalo gibanja in bivanja na prostem, zaradi česar ob premajhni količini sonca ne pride do tvorbe vitamina D, pri ženskah pa se v menopavzi zmanjša tudi tvorba estrogena. Na pojav osteoporoze poleg omenjenega vplivajo tudi nekatera zdravila, predvsem pa kortizon, betablokerji, antiepileptična zdravila in zdravila proti premočnemu delovanju ščitnice. Osteoporozo težko zdravimo, zato je najpomembnejša preventiva, za katero se moramo potruditi že med odraščanjem. Preventiva vključuje gibanje, primerno prehrano ter gibanje na svežem zraku. Najvišjo vrednost dosežeta kostna masa in kostna gostota med 25. in 35. letom, po tem obdobju pa vsako leto izgubimo približno 1 % kostne mase. V menopavzi se potreba po kalciju, ki je glavni gradnik kosti, pri ženskah bistveno poveča, in sicer ga je treba dodajati 1.000 do 1.500 miligramov, odvisno pač, v katerem stadiju menopavze se ženska nahaja. Na večjo porabo kalcija pa poleg tega vplivajo tudi cigarete. Ocenjujejo, da škatlica pokajenih cigaret dnevno v menopavzi zmanjša kostno maso za 10 % (strup v cigaretnem dimu odvzema ženskemu telesu estrogen, s čimer se povečuje nevarnost osteoporoze), potrebo po kalciju povečuje tudi stresno delo, šport (le- ta sicer gosti kostno maso) zaradi česar je treba telesu kalcij pravočasno dodajati.

Priporočena živila: ribe, maslo, sir (vendar ne topljeni), jogurt, margarina, nemastno mleko (predvsem za otroke, za odrasle so primernejši fermentirani prehrambeni izdelki), brokoli, cvetača, losos, listnata zelenjava. Sicer pa se kalcij nahaja tudi v zeliščih: baziliki, šetraju, kopru, vrtni kreši, krebuljici, majaronu, origanu, peteršilju, poprovi meti, rožmarinu in timijanu. Odsvetovano je prekomerno uživanje rdečega mesa, kofeina in alkohola, izogibajmo pa se tudi sladkarijam in umetnim pijačam, saj ta živila ustvarjajo pogoje za izločanje kalcija iz krvi in kosti in predstavljajo veliko tveganje za osteoporozo. Pred uporabo dopolnil z dodatkom kalcija preverimo njihovo kakovost, saj pri dopolnilih, ki vsebujejo npr. kalcij iz lupin ostrig, obstaja nevarnost vsebnosti težkih kovin.

 

MENSTRUALNE MOTNJE

Marsikateri ženski menstruacija greni življenje, predvsem zaradi neprijetnih »stranskih učinkov«, ki jih prinaša. Pojavljajo se v obliki premočnih ali preredkih menstruacij, glavobolov, potrtosti, slabosti, razdražljivosti ter bolečin v spodnjem delu trebuha. Tem nevšečnostim se lahko postavimo po robu s hrano. Pomembno je uživanje zadostne količine vitamina B6, ki se nahaja v soji in njenih izdelkih (tofu), bananah, špinači, orehih, avokadu in semenih, vitamina C, ki smo ga že omenili, ter folne kisline (v zeleni zelenjavi, zelju, stročnicah, beluših, solati). Uživanje kalcija in magnezija pred in po menstruaciji preprečuje krče, proti katerim se med menstruacijo »borimo« s toplimi obkladki.

 

 

Marec, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja