V 150 mililitrih svežega kravjega mleka se nahaja 7,2 g ogljikovih hidratov, 5,4 g beljakovin, ravno toliko maščob, od katerih je veliko nasičenih in nenasičenih, vitamini A, D, B1 in B2, kalcij in fosfor ter 135 g vode. Poleg visokovrednih mlečnih beljakovin je mleko pomembno predvsem zaradi kalcija, ki daje kostem trdnost. Strokovnjaki za prehrano zato priporočajo, da bi odrasli spili ¼ do ½ litra mleka na dan, otroci do 12. leta od ½ do ¾, otroci od 13. do 19. leta en liter, nosečnice ¾ ali več in doječe matere 1 liter ali več na dan. Prof. dr. Dražigost Pokorn, dr. med., strokovnjak za prehrano, priporoča predvsem fermentirano mleko, ker ima tudi večjo vitaminsko vrednost in je lažje prebavljivo.
Kako bo človek sprejemal mleko, ali ga bo pil ali ne, je odvisno od genetskih vzrokov, subjektivnih vzrokov in od preobčutljivosti na mleko. Pri slednji gre predvsem za preobčutljivost na laktozo zaradi pomanjkanja encima laktaze in za preobčutljivost na mlečne beljakovine, ki se pojavi zaradi alergije. Dr. Pokorn pravi, da človek izoblikuje odnos do mleka v otroštvu. »Če ga bo mati dojila v fizioloških mejah in nadaljevala prehrano z vsakdanjimi dodatki mleka, bo odnos do mleka pravilen.« Za otroke je mleko zelo pomembno, saj vsebuje veliko kalcija, ki ga potrebujejo v dobi rasti.
Mleko lahko zdravi …
Jean Carper, v zadnjem času med najbolj uveljavljenimi ameriškimi avtoritetami na področju zdravja in prehranjevanja, pravi, da lahko mleko kot povsem vsakdanje živilo pomaga pri preprečevanju in zdravljenju nekaterih bolezni in zdravstvenih težav: »Mleko z malo maščobami še posebej učinkuje proti raku, morda preprečuje raka debelega črevesa, pljučnega raka, raka želodca in materničnega vratu. Lahko pomaga preprečevati visok krvni pritisk, posneto mleko pa pomaga zniževati holesterol v krvi.«
…in tudi škoduje
Po njenih spoznanjih ima mleko lahko tudi neugodne učinke na zdravje. »Pri nekaterih lahko sproži »alergične« reakcije z bolečinami v sklepih in simptomi revmatoidnega artritisa, astmo, sindrom vzdraženega črevesja in diarejo. Mleko lahko škodi tudi pri prehladu, gripi, bronhitisu, težavah s sinusi in senenim nahodom. Pri otrocih in dojenčkih lahko povzroča ali poslabša kolike, dihalne težave, nespečnost, srbeče izpuščaje, migreno, epileptične napade, vnetja ušes in celo diabetes. V nasprotju s splošnim prepričanjem povečuje izločanje želodčne kisline in zavira zdravljenje ulkusa. Mlečna maščoba lahko povzroča raka in bolezni srca.« Seveda se je potrebno o vseh teh možnostih pogovoriti z osebnim zdravnikom in opraviti raziskave, ki bodo pokazale, ali gre v posameznih primerih res za vpliv mleka.
Mleko za ali proti nespečnosti?
Stari ljudski nasvet pravi, da kozarec toplega mleka pred spanjem odžene nespečnost. Nekateri se s tem strinjajo in jim pomaga, sodobna znanost pa v zadnjem času trdi drugače. Strokovnjaki pravijo, da mleko ne more pomagati, ker ne vsebuje dovolj aminokisline triptofan, ki v možganih spodbuja izločanje hormona serotonina. Pravijo, da postane večina ljudi po pitju mleka celo bolj budna. Po drugi strani pa so v njem našli naravne opijate kazomorfine, ki naj bi delovali ravno zato, ker je mleko segreto.
Drugače je pri otrocih. Ugotovili so, da je pri nekaterih mleko pred spancem povzročilo, da so se ponoči večkrat zbudili brez razloga. Na Univerzitetni bolnišnici za otroke v Bruslju so opravili raziskavo pri sedemnajstih otrocih, starih od 2 let do 29 mesecev, pri katerih niso mogli povezati nespečnosti z nočnimi morami ali koliki, ki sta običajna vzroka. Ko so jim prenehali dajati kravje mleko, je bila sprememba očitna. Vsi, razen enega, so ponoči spali normalno. To je pokazalo, da so v mleku snovi, ki pri nekaterih otrocih spodbujajo živčni sistem in vzdržujejo možgane budne, ali pa sprožijo alergično reakcijo, zaradi katere postanejo nemirni.
Mleko v prehrani
Sladka mlečna juha s skutnimi cmočki
Za juho potrebujemo: 7,5 dl mleka, 2,5 dl vode, 60 g sladkorja, vaniljev sladkor. Za cmoke potrebujemo: 250 g skute, 4 dag pšeničnega zdroba, 2 dag ostre moke, 1 jajce, 80 g sladkorja, 40 g rozin in limonino lupinico.
Mleko, vodo s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem zavremo in vanjo zakuhamo skutne cmoke. Cmoke pripravimo tako, da pretlačimo skuto, ji primešamo jajce, sladkor, limonino lupinico, namočene rozine, zdrob in moko, počakamo nekaj minut, oblikujemo primerno velike cmočke in jih v juhi na šibkem ognju kuhamo deset minut.
Mlečni ajdov močnik
Potrebujemo: 2 l mleka, ¼ ajdove moke in sol.
V ajdovo moko po potrebi prilivamo vrelo vodo in mešamo. Ko dobimo ajdov močnik, ga zakuhamo v vrelo mleko, vremo 7-10 minut in ga nato osolimo, premešamo in postrežemo.
Mlečni energijski napitek
Potrebujemo: 3 dcl toplega mleka, 1 banano, pest lešnikov, pest mandeljnov, pet dateljnov, dve žlički vaniljevega sladkorja in cimet.
Toplo mleko zlijemo v mešalnik, dodamo na koščke narezano olupljeno banano, lešnike in mandeljne, izkoščičene in narezane dateljne, vaniljev sladkor in cimet po okusu. Zmiksamo, in ko so vse sestavine dobro zmlete, še toplo postrežemo.
