Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Prekomeren vnos soli in s tem natrija je pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje. Prekomeren vnos natrija je pomemben dejavnik za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap. Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti v svetu, 80 % teh smrti pripisujejo povišanemu krvnemu tlaku, kajenju in povišanemu holesterolu. Od naštetih vzrokov je povišan krvni tlak najpomembnejši neposredni vzrok smrti. Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo sta neposredno odvisna od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija in nezadostnega vnosa zelenjave in sadja, prekomernega uživanja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti.

 

Kako je v Sloveniji?

Tako v Sloveniji kot v Evropski uniji opažamo zmanjševanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni, vendar je umrljivost zaradi teh bolezni v Sloveniji še vedno višja od povprečja Evropske unije. Leta 2005 je v Sloveniji zaradi srčno-žilnih bolezni umrlo okoli 288 ljudi na 100.000 prebivalcev, v Evropski uniji pa 273 ljudi na 100.000 prebivalcev. Pojavnost povišanega krvnega tlaka v Sloveniji je v povprečju ocenjena na 39,6 % (raziskava CINDI 2002/2003, merjenje krvnega tlaka v treh regijah).

 

CINDI Slovenija, enota preventive ZD Ljubljana, v sodelovanju s strokovnjaki različnih področij in s finančno podporo Ministrstva za zdravje RS vodi nacionalni projekt zmanjševanja uživanja soli v prehrani. V okviru omenjenega projekta so že izvedli raziskave o dejanskem vnosu soli pri slovenski populaciji ter ugotovili ključne vire soli v prehrani. Rezultati kažejo, da prebivalci Slovenije za 150 % presegamo priporočen vnos soli.

 

Vnos soli z živili, jedmi in prehranjevanjem izven doma

Priporočilo za vnos soli pri odrasli populaciji je do 5 g/dan (Referenčne vrednosti za vnos hranil, Ministrstvo za zdravje RS, 2004). Ugotovili so, da je v prehrani Slovencev največji vir zaužite kuhinjske soli (natrija) z živili prav s kruhom in krušnim pecivom (žemlje, kajzarice, sirove štručke itd.). S kruhom in krušnim pecivom zaužijemo povprečno 1,7 g soli/dan. Drugi pomembni vir kuhinjske soli so mesni izdelki, ki so v prehrani Slovencev zelo pogostokrat na dnevnem jedilniku. Z mesnimi izdelki zaužijemo kar 24 % celotne dnevne količine soli z živili. Najpomembnejši viri soli so salame, suho meso, klobase in hrenovke.

Prav tako so bogat vir soli siri.

 

Omenjena študija je pokazala, da je povprečen vnos soli z živili okoli 5 g na dan, brez dosoljevanja, porabe soli pri pripravi obrokov in uživanja obrokov zunaj doma (v restavracijah, menzah, picerijah, lokalih s hitro hrano). Dodatni vir soli je neustrezna priprava hrane in dosoljevanje pri mizi. Pri nas si hrano pri mizi dosoli približno 20 % prebivalcev. Predelana in pol pripravljena ter pripravljena živila so glavni vir zaužite soli in glede na rezultate zahodnoevropskih študij predstavljajo kar 80 % zaužite soli.

 

Na primer, če zaužijete pico, s tem zaužije 12 g soli, kar pomeni, da za 140 % preseže priporočeno količino dnevno zaužite soli.

 

Izvedli so tudi analizo koncentracije natrija v urinu pri reprezentativnem vzorcu (24-urno zbiranje urina), ki po mednarodni literaturi velja za »zlati standard« za merjenje vnosa soli in predstavlja od 85 do 90 % zaužitega natrija. Raziskava merjenja natrija v 24-urnem urinu pri reprezentativnem vzorcu (CINDI 2007) je pokazala, da prebivalci Slovenije zaužijemo kar 12,5 g soli na dan.

 

Primeri dobrih praks in metaanaliza poskusov postopnega zmanjšanja vnosa soli za 6 g/dan je pokazala, da se je v povprečju sistolični krvni tlak pri odrasli populaciji zmanjšal za 5 mmHg, kar je zmanjšalo pojavnost možganske kapi za 24 % in bolezni srca in ožilja za 18 %. Številne študije navajajo, da je previsok vnos soli povezan tudi z želodčnim rakom, osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamni in s sladkorno boleznijo.

 

Julij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja