V različnih vojnah se med nujnimi potrebščinami pogosto znajde tudi – čokolada, saj pozitivno vpliva na počutje. Čokolada pa ni edino takšno živilo, na razpoloženje in na zdravstveno stanje telesa jih vpliva precej, pomembno pri tem pa je tudi njihovo kombiniranje in pogostost uživanja.
Da bi zaprli brezvoljnost v temen predal in ga nikdar več ne odprli, je dobro vedeti, kako določena hrana vpliva na naše razpoloženje. Več o tej temi nam je zaupala Marina Zakič, dipl. dietetičarka.
Avtorica: Anja Kuhar
Kakšne so povezave med vnašanjem določene hrane in pojavom brezvoljnosti oziroma pomanjkanjem energije?
Že Hipokrat je dejal: “Hrana naj bo vaše zdravilo in zdravilo naj bo vaša hrana.” Hrana, ki jo uživamo, nam ne daje le energije, temveč nam pomaga vplivati na duševno in telesno stanje telesa. Nekateri znanstveniki imenujejo naš prebavni sistem ‘drugi možgani’, saj naj bi obstajale močne povezave med hrano, ki jo uživamo, in med tem, kako se počutimo – tudi ko govorimo o brezvoljnosti.
Posamezna živila, ki jih uživamo v skladu s prehranskimi priporočili in v mejah normale, sama po sebi ne povzročajo večjega uničujočega učinka na naše počutje, vendar pa kombinacije določenih živil in njihovo dolgotrajno uživanje lahko vodijo v določene težave ter povzročijo pomanjkanje energije ali brezvoljnost.
SLADKOR:
Ob vnosu sladkorja v telo pride do aktivacije inzulina z namenom znižanja ravni glukoze v krvi, posledično pride do padca sladkorja in pojava reaktivne hipoglikemije po zaužitju visoko hidratnega obroka, ko se lahko počutimo anksiozno, brezvoljno, utrujeno.
PROCESIRANA HRANA:
Pri procesirani hrani imamo v mislih hrano, ki je bila industrijsko spremenjena iz različnih razlogov (podaljšanje obstojnosti, dodajanje aditivov ipd.). Poleg sladkorja so pogosta sestavina predelane hrane transmaščobne kisline, ki nastajajo pri hidrogenizaciji maščob z namenom, da bi živilom podaljšali rok uporabnosti. Povezane so z nastankom srčno-žilnih bolezni, lahko zmanjšajo funkcije možganov ter pripomorejo k slabšemu spominu, poleg tega naj bi pri ljudeh povečevale stopnjo agresivnosti in brezvoljnosti.
PRENIZKA HIDRACIJA:
Telesu potrebno tekočino poleg pijač dovajamo tudi s hrano, denimo v obliki juh. Ljudje lahko, sploh v kasnejšem delu dneva, izkusijo simptome blagega glavobola, brezvoljnosti in padca energije, kar lahko pripišemo tudi dehidraciji. Ne pozabimo na pitje vode in nesladkanih čajev, nasprotno pa se izognimo sladkanim pijačam, ki ne le da ne odžejajo, temveč lahko povzročijo še večjo željo po sladkorju.
PRESKAKOVANJE ZAJTRKA:
Zajtrk ni pomemben le zaradi energije, ki nam jo da za uspešen začetek dneva, preskakovanje zajtrka lahko povzroči, da se čez dan počutimo utrujeno in brezvoljno. Mnogokrat so ljudje, ki preskočijo zajtrk, v kasnejšem delu dneva bolj lačni in zaradi tega posežejo po hrani, ki vsebuje veliko sladkorja, kar lahko vodi v nihanje krvnega sladkorja in težave z odvečno težo.
Katera hrana je naša prijateljica v boju proti brezvoljnosti?
Kot ima lahko določena hrana negativne posledice na naše razpoloženje, pa lahko s pomočjo določenih živil dosežemo vsesplošno izboljšanje psihofizičnega počutja.
Dokazano je, da uživanje sadja in zelenjave v zadostnih količinah poveča nivo energije. Zatorej je potrebno uživati sveže, lokalno pridelano, predvsem pa raznoliko sadje in zelenjavo. Posebno pozitiven učinek na dvig energije in razpoloženja pripisujejo jagodičevju, saj antioksidanti v njem sodelujejo pri sproščanju hormona sreče – dopamina. Tudi banana spodbuja sproščanje tega hormona, poleg tega pa vsebuje še ostale vitamine, kot so vitamini skupine B in magnezij, ki pomirjujoče vplivajo na živčni sistem.
Raziskovalci so dvig energije zabeležili tudi pri uživanju kvalitetnih beljakovin, pri čemer je še posebno pomembno jajce.
Eden glavnih krivcev za pojav brezvoljnosti je pomanjkanje vitamina D, ki je povezano ne le z osteoporozo in boleznimi kosti in zob, temveč tudi z brezvoljnostjo, pomanjkanjem energije in celo depresijo. Vitamin D lahko ustvarimo tudi sami, s pomočjo toplih sončnih žarkov ga naše telo samo sintetizira. Zaradi pomanjkanja sonca pozimi lahko v zimskem času pride do pomanjkanja vitamina D, čemur raziskovalci pravijo sezonska depresija. Pomagamo si lahko s hrano, bogato z vitaminom D, kot so ribe, jajčni rumenjak, goveja jetra, mleko in žita. Priporočljivo je uživanje lososa, tune, sardin, saj poleg vitamin D vsebujejo še zelo pomembno hranilo – maščobne kisline omega-3.
Maščobne kisline omega-3 so pomembne za nemoteno delovanje srca in ožilja, vplivajo tudi na razvoj možganov in delovanje živčevja. Z vnosom maščobnih kislin omega 3 bomo izboljšali spomin, koncentracijo, učne sposobnosti, dvignili bomo nivo energije, manjša bosta brezvoljnost in depresija. Ker jih v telesu ne moremo ustvariti sami, jih je najboljše pridobiti s hrano. Hrana, ki je bogata z maščobnimi kislinami omega 3, je morska hrana, zato si za nedeljsko kosilo namesto ocvrtega zrezka raje privoščite porcijo rib.
In ne nazadnje, čokolada. Čokolada je priporočljiva za dvig energije, vendar pazite: niso vse čokolade enake. Znanstveniki pravijo, da ima pozitivne učinke na zdravje predvsem temna čokolada, saj zaradi velikega deleža kakava vsebuje flavonoide, ki delujejo kot antioksidanti. Po domače: temna čokolada nas ščiti pred boleznimi in nas razveseli. Poleg tega prav tako vpliva na boljše počutje in deluje kot naravni antidepresiv, saj stimulira izločanje hormonov sreče, če jo seveda uživamo zmerno; v nasprotnem primeru ima lahko ravno nasprotni učinek in povzroči porast telesne teže.
Kako na brezvoljnost vplivata alkohol in kofein?
Kofein ima lahko tako pozitivne kot negativne učinke na naše počutje. Mnogi uživajo kofein zjutraj, da jih prebudi in pripravi na dnevne obveznosti. Skodelica kave spodbudi izločanje hormonov, ki so odgovorni za povečanje aktivnosti in budnosti, kot sta adrenalin in noradrenalin, saj deluje kot stimulans živčnega sistema. Zmerno pitje kave tako ne bo povzročilo hujših težav, nasprotno pa pretiravanje s kavo lahko pripelje do anksioznosti, glavobolov, slabe volje, brezvoljnosti, razdraženosti itd.
Ljudje mnogokrat uživajo alkohol, da bi izboljšali počutje in slabo voljo. Drži, da kozarec alkohola spodbudi izločanje hormonov sreče in da kozarec rdečega vina vsebuje flavonoide, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Vendar pa je alkohol mnogokrat vzrok za nastanek ali povečanje depresije in brezvoljnosti. Zato je treba alkohol uživati zmerno, v majhnih količinah in le občasno.
Lahko brezvoljnost v ozadju skriva tudi tiho bolezen?
Če smo neprestano utrujeni in brezvoljni, nekje lahko obstaja vzrok. Ena izmed bolezni, povezanih z brezvoljnostjo, je slabokrvnost, za katero so simptomi še utrujenost, glavoboli in omotice. Slabokrvnosti (anemije) so stanja, kjer pride do zmanjšanega števila eritrocitov v krvi oziroma do zmanjšane koncentracije hemoglobina, ki je odgovoren za prenos kisika po telesu, posledično pa pride do nezadostne oskrbe tkiv s kisikom.
Vzroki so lahko različni, pogosto gre za pomanjkanje železa, folne kisline in vitamina B12. Da bi se izognili anemiji, je poleg naštetih elementov smotrno dodatno uživati še vitamin C in baker, ki omogočata železu lažjo absorpcijo.
Železo se nahaja v govejem mesu, jetrih, posušenem sadju, sardelah, jedilni čokoladi, polnozrnatih žitih, medtem ko folno kislino najdemo v citronskem sadju, gobah, zeleni zelenjavi, jetrih, jajcih, mleku, pšeničnih kalčkih, pivskem kvasu, bučah. Odličen obrok v boju proti slabokrvnosti bo tako pustil goveji zrezek z limono in veliko raznobarvne zelenjave.
Brezvoljnost in pomanjkanje energije se kot simptoma pojavljata še pri mnogih boleznih, kot so zmanjšano delovanje ščitnice, depresija, debelost itd., vendar je treba za pravilno diagnozo vedno obiskati zdravnika.
Februar 2016
