Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V poletnem času ob pestri izbiri sadja, zelenjave in ostalih dobrot zaživijo tudi naše brbončice. A pazljivo. Zaradi visokih poletnih temperatur so zastrupitve s hrano prav v teh mesecih najpogostejše. Preden se torej lotite priprave sendvičev ali pa dobrot za žar, velja nekaj časa posvetiti tudi nasvetom za poletne dni, ki se sicer lahko kaj hitro prevesijo v pravo želodčno moro.

Avtorica: Nika Arsovski

Poleti je pripravljena hrana v primerjavi s hladnejšimi letnimi časi manj časa primerna za uživanje. Zaradi višjih temperatur zraka se bakterije v živilih hitreje razmnožujejo, kar predstavlja večje tveganje za okužbe in zastrupitve z živili. Eden izmed pogostih mikroorganizmov, ki povzročajo težave, je salmonela, ki jo najdemo v jajcih in izdelkih iz jajc, kot so majoneza ali surove sladice. Campylobacter najdemo v mesu, mleku pa tudi vodi, enteropatogene viruse pa v solati in školjkah.

V vročini se ob pogostejši pokvarljivosti hrane tako poviša možnost za zastrupitev. Poznamo več vrst zastrupitev, lažje večinoma minejo same od sebe v nekaj urah, pri težjih oblikah je treba poiskati zdravniško pomoč. V primeru lažjih poskrbimo za zadosten vnos tekočine, pri tem si lahko pomagamo tudi s pripravki, ki vsebujejo zadostno mero soli. Zdravniško pomoč poiščemo, kadar nam nikakor ne uspe nadomestiti izgubljene tekočine, predvsem kadar se zastrupitev kaže tudi z bruhanjem, povišano telesno temperaturo in krvjo v blatu.

Posebno pozornost posvetite higieni

»Zastrupitve s hrano so v poletnih mesecih zaradi višjih temperatur, letovanj in potovanj v nove kraje ter priprave hrane na prostem pogostejše, se jim je pa z upoštevanjem zgornjih nasvetov moč izogniti,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V poletnih mesecih tako velja upoštevati nekaj nasvetov, ki vam bodo prihranila neprijeten občutek v želodcu. Pred pripravo in jedjo poskrbite za dobro higieno rok in živil. Teh ne kupujte na zalogo, saj se poleti hitreje pokvarijo. Hrano kupujte predvsem sproti in jo shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite na mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ter mlečne beljakovine. Mleko in morske sadeže hranite ločeno od drugih živil, če je to le mogoče.

Jajca kupujte pri preverjenih rejcih in jih v najkrajšem možnem času pospravite na varno v hladilnik. Pred uporabo jih razbijte v posodo in bodite pozorni na kakršen koli neprijeten vonj ali teksturo. Sadje in zelenjavo pred uporabo dobro operite, to naj velja tudi za sadeže z lupino. Ne namočite solate le v umivalniku temveč list za listom dobro sperite pod curkom vode. Nato vse skupaj osušite, v hladilniku pa jo lahko shranite za največ dva dni, pred vsako uporabo jo za vsak primer še enkrat splaknite z vodo. Bodite pozorni tudi, da vam vrtnine in sadeži ne zgnijejo. Pečeno hrano servirajte vročo. Vrečke z nakupljenimi živili nikdar ne puščajte v pregretih avtomobilih. Tudi pri uporabi kuhinjske opreme velja spoštovati nekaj pravil, po rezanju mesa desko najprej dobro operite. Pozorni bodite predvsem na kronične bolnike, starejše, otroke in nosečnice, ki so lahko še posebej občutljivi za želodčne težave.

Naredite poletje še bolj pisano s široko paleto sadja in zelenjave

Morda je prav, da tako kot garderobo v poletnih mesecih nekoliko prevetrimo tudi svoj jedilnik. Prehrana naj bo sicer tako kot skozi vse leto uravnotežena, v večernih urah pa želodcev ne obremenjujte z obilnimi obroki in težko hrano. Določena živila pripomorejo k segrevanju telesa, zato se jim v poletnih mesecih izogibajte. Med te spadajo močne in pekoče začimbe, alkohol, jajca, kava, čokolada in rdeče meso. Živila, ki bodo v vročih dneh ohladila naše telo, so tista z visoko vsebnostjo vode. Omeniti velja predvsem pestro paleto sadja in zelenjave, ki bi se morala v tem času še pogosteje znajti na naših krožnikih. Izbirajte sezonske sestavine, če je le mogoče kar tiste naravnost z vrta, če to ni mogoče, se odpravite na bližnjo kmetijo ali tržnico. Pisana druščina, ki naj se poleti pogosto znajde na vašem jedilniku: paradižniki, jajčevci, kumare, pa tudi lubenice, melone, češnje in breskve.

Bogat nabor sadja in zelenjave nam, poleg vsebnosti vitaminov in mineralov, nudi tudi zaščito pred UV-žarki. Naša telesa so namreč na učinke sevanja bolj dojemljiva ob podhranjenosti in pomanjkanju pomembnih bioaktivnih sestavin, kot so antioksidanti. Sadje je kot nalašč tudi za glavni obrok, izogibajte pa se ga po jedi, saj lahko povzroči neprijetne črevesne tegobe. Za ta čas se boste morda težko uprli sladoledu, pripravite ga lahko kar sami s pomočjo naravnih sestavin.

Se med poletjem tudi vi odpravljate na pot?

Živila, obstojna na sobni temperaturi, prenašajte v originalni embalaži, več pozornosti pa namenite živilom, ki zahtevajo shrambo pri nizkih temperaturah, kot so mlečni izdelki, delikatesna živila … Prenašajte jih v hladilnih torbah, ki zagotavljajo primerno temperaturo. Pri tem upoštevajte priporočeno temperaturo proizvajalca, običajno ta znaša 5 °C. Če je torba napolnjena do vrha, bo nizko temperaturo zadržala dalj časa, tako prazen prostor napolnimo s hladilnimi telesi, odpiramo jo le po potrebi. Ob daljšem potovanju si zagotovite kar dve hladilni torbi, hrano, ki jo boste zaužili med potjo, hranite v eni, vse drugo pa v drugi. Živila naj bodo zapakirana v čisti in neprepustni embalaži, surova shranjujte ločeno od kuhanih živil ter ločeno od živil, ki jih zaužijete surova. Z nekaj izzivi glede shranjevanja in priprave hrane se soočamo tudi ob jadranju.

Ste tudi vi eden tistih, ki bodo poletne dni preživeli na jadrnici? Nič ne de, na večjih plovilih ne bi smeli imeti težav s shranjevanjem v hladilnih napravah, na manjših pa že vnaprej zagotovite primerne hladilne torbe. Če to ni mogoče in se odpravljate na večdnevno jadranje, potem si zagotovite zalogo živil, ki so obstojna na sobni temperaturi: konzerve s pripravljenimi jedmi, sterilizirano mleko, kruh, krekerji … in zadostno količino pitne vode. Hrano shranjujte v najhladnejšem delu plovila, zaščiteno pred neposrednim soncem.

Čas za piknik? Pozornost ne bo odveč

»Dejstvo je, da je treba hitro pokvarljiva živila shranjevati v hladilnikih pri temperaturi, nižji od 5 °C, zamrzovati pri –18°C ali manj in da je nevarno temperaturno območje med 5 in 63 °C. Potencialno nevarna živila morajo biti zunaj nevarnega temperaturnega območja – to so tista živila, ki omogočajo hitro in progresivno rast nevarnih mikroorganizmov, povzročiteljev okužb in zastrupitev. V poletnem času se zaradi toplega vremena bakterije hitreje razmnožujejo, tako da moramo npr. na piknikih potencialno nevarna živila, ki so bila v nevarnem temperaturnem območju več kot dve uri, zavreči. Na piknikih torej hrane ne smemo puščati na soncu, temveč hladilne torbe namestimo v senco. Pokrovi torb naj bodo zaprti; tri četrtine hladilne torbe naj bodo namenjene hrani, ena četrtina pa hladilnim kockam,« se glasi nasvet NIJZ.

 

Pred pripravo in jedjo poskrbite za dobro higieno rok in živil. Teh ne kupujte na zalogo, saj se poleti hitreje pokvarijo. Hrano kupujte predvsem sproti in jo shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite na mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ter mlečne beljakovine. Mleko in morske sadeže hranite ločeno od drugih živil, če je to le mogoče.

A Nevarno temperaturno območje za živila se giblje med 5 in 63 °C.

B Pazite tako na higieno rok kot tudi na higieno živil.

C Tri četrtine hladilne torbe namenimo hrani, eno četrtino pa hladilnim kockam.