Holesterol je maščobi podobna snov, ki nastaja večinoma v jetrih. Prisoten je v krvi, v telo pa ga vnašamo s hrano živalskega izvora. Čeprav je ta maščoba pri ljudeh na »slabem glasu«, pa je treba vedeti, da je v primernih količinah nujno potrebna za normalno delovanje telesa. Človek jo potrebuje, saj je pomembna sestavina vseh celičnih membran, sodeluje pri tvorbi vitamina D in izdelavi nekaterih hormonov, prisoten pa je tudi v možganih.
Avtor: Ines Trebec
Varovalni in škodljivi holesterol
V pogovornem jeziku večkrat slišimo izraz dober ali slab holesterol. Holesterol se po krvi prenaša preko beljakovin, saj ni topen v vodi. Ta kombinacija beljakovin in holesterola se imenuje lipoproteini. Delimo jih na lipoproteine nizke gostote (LDL) in lipoproteine visoke gostote (HDL). Z izrazom varovalni ali dober holesterol imamo v mislih lipoproteine visoke gostote, njihova značilnost je, da odstranjujejo holesterol iz žilne stene. Z izrazom slab ali škodljivi holesterol pa so mišljeni lipoproteini majhen gostote (LDL), ki svoje holesterolne delce odlagajo v žilno steno, kar povzroči oženje žil. Podobno kot holesterol pa se v krvi po lipoproteinskih delcih prenašajo tudi trigliceridi. Ti so v telesu najbolj prisotni in škodljivi, saj se kopičijo v obliki maščobnih kislin, kar pri človeku povzroča debelost in nastanek maščevja. V skrbi za lastno zdravje je treba omejiti vnos slabega holesterola in izvajati redne meritve maščob v krvi. Zdravstvene težave, ki človeka običajno pripeljejo do zdravnika, se pokažejo takrat, ko so vrednosti že močno zvišane. Odrasli naj bi si vsako leto preventivno izmerili vrednosti holesterola, če pa je bolezen prisotna v družini, naj bi meritve opravili tudi ostali družinski člani.
Redne meritve
Ga. Anda Kavčič iz Diabetološkega centra Kranj opozarja, da vidnih in občutnih simptomov pri povišanem holesterolu ni, zato je pomembno, da ga redno nadziramo. Meritve lahko izvedemo pri svojem zdravniku, lahko pa si maščobe izmerimo tudi sami. »Uporabnikom so na voljo različni merilniki holesterola, ki so preprosti in zanesljivi, tako da lahko sami ocenijo stanje holesterola, saj so le-ti poleg laboratorijskega testa edini diagnostični pripomoček. Poleg različnih vrst merilnikov naj omenim najnovejšega 3 v 1, ki izmeri holesterol, trigliceride in krvni sladkor.« Za merjenje holesterola obstajata še dva merilnika. Eden je predhodnik merilnika 3 v 1 – Multicare – in gre sedaj iz prodaje, drugi pa je Accu trend, ki pa je počasnejši in cenovno manj ugoden.
Meritev je podobna meritvi krvnega sladkorja, potrebna je le nekoliko večja količina krvi.
Kakšne vrednosti maščob v krvi so še sprejemljive, da ne ogrožajo telesnega zdravja?
Skupni holesterol v krvi naj ne presega 5 mmol/l (milimol na liter). Raven škodljivega holesterola (LDL) naj bo nižja od 3 mmol/l, varovalni holesterol (HDL) pa večji od 1 mmol/l. Na raven holesterola vplivajo tudi: prehrana, stres, sladkorna bolezen, zaužita zdravila, nosečnost, prestajanje težje bolezni….
Tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni
Raziskave kažejo, da je povišana raven holesterola velik dejavnik tveganja za razvoj srčne in možganske kapi ter arterioskleroze. Dokazana je tudi trditev, da če se vrednost holesterola zviša za 1 %, se tveganje za pojav srčnega infarkta zviša za 2 %.
Povečana raven holesterola v krvi pospešuje proces ateroskleroze. Ta pa je pomemben dejavnik za nastanek srčne in možganske kapi. Prav zato je izredno pomembno, da bi vsi poznali svoje vrednosti maščob v krvi in jih vzdrževali v omenjenem območju.
Kavčičeva razlaga: »Odvečni holesterol se nalaga na stene arterij. Obloge se debelijo, arterije se zožijo in postanejo manj prožne. Bolezen imenujemo ateroskleroza. Če se ta proces pojavi na koronarnih arterijah, zoženje žil, ki oskrbujejo srce s kisikom in hranilnimi snovmi, povzroči bolečino pri srcu. Bolezen imenujemo angina pektoris. Razpočene obloge povzročijo krvni strdek, le-ta pa potuje po arteriji do srca, kjer zamaši manjšo žilo, ki oskrbuje s krvjo del srca in povzroči srčni infarkt. V arterijah osrednjega živčnega sistema lahko povzroči možgansko kap, v arterijah nog pa lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali cele noge.«
Pomemben je zdrav življenjski slog
Najpomembnejši dejavnik tveganja za povečan pojav maščob v krvi je neustrezna prehrana, zato je izredno pomembna disciplina in samonadzor. Priporočeno je, da pojemo manj mesa in mesnih izdelkov, polnomastnih mlečnih izdelkov in jajc. V zmernih količinah je priporočena nemastna govedina in perutnina. Izogibajmo se dodajanju živalskih maščob pri pripravi hrane in izberimo raje rastlinska olja (npr. oljčno, repično olje). Koristne pa so tudi omega-3 maščobne kisline v ribjem olju, ki znižujejo raven trigliceridov v krvi. O vzdrževanju preventive Kavčičeva pravi: »Pomembna je redna telesna aktivnost, uravnavanje telesne teže, prehrana z veliko sadja, zelenjave in polnovrednih škrobnih živil ter čim manj nasičenih maščobnih kislin (maščoba živalskega izvora, pica, majoneza, …). Omejimo vnos alkohola, opustimo kajenje, izogibajmo se gaziranim pijačam, stresu.«
Z redno telesno aktivnostjo se v krvi zvišuje varovalni holesterol (HDL), ki znižuje trigliceride. Poleg tega vadba ugodno deluje tudi na druge dejavnike tveganja, kot so arterijska hipertenzija, debelost in sladkorna bolezen. Vadba naj traja povprečno 45 minut, 4- do 5-krat na teden.
Za nižanje vrednosti holesterola zadostuje, da omejimo uživanje prehrane z nasičenimi maščobami. Stroka priporoča, da se zdravljenje z zdravo prehrano in rednim gibanjem izvaja vsaj 6 mesecev, preden se odločijo za zdravljenje z zdravili, ki jim pravimo statini. Na voljo je več vrste zdravil, pomembno pa je, da jih redno in brez prekinitve uživamo.
Maj, 2012
