Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V Sloveniji trenutno poznamo 500 oseb, okuženih z virusom HIV, izpostavlja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., ki se z namenom preprečevanja novih okužb vedno znova trudi za promocijo odgovornejšega vedenja in pogostejšega testiranja. Pojasnil nam je nekaj dejstev o tej bolezni pri nas.

Avtorica: Katja Štucin

 

Aids se kljub vedno večji ozaveščenosti v Sloveniji še vedno širi. Večina ljudi se z virusom HIV okuži s krvjo ali spermo, seveda pa se virus lahko prenese tudi preko drugih telesnih tekočin, med njimi z nožničnim izcedkom, predsemensko tekočino in materinim mlekom. Katere so najbolj ogrožene skupine?

 

V Sloveniji trenutno živi okrog 500 oseb, okuženih z virusom HIV, predvidevamo pa, da je še nekaj sto oseb, ki za okužbo ne vedo. Večina novih diagnoz je v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM).

 

Ali število okuženih v Sloveniji z leti pada?

 

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v Sloveniji od leta 1986 do konca leta 2014 prijavljenih 675 oseb, okuženih z virusom HIV. Za aidsom je zbolelo 227 oseb, kar je približno tretjina vseh okuženih. Zaradi okužbe s HIV ali že razvite bolezni aids je v tem obdobju umrlo 95 oseb. Letna incidenca na novo okuženih je bila med letoma 1986 in 2003 okrog 15 bolnikov, leta 2004 je poskočila na 24 oseb, bistveno pa se je naša epidemija začela povečevati leta 2005, ko je incidenca zrasla na 38 in se nato povečevala do leta 2011, ko je bilo 55 na novo odkritih bolnikov z virusom HIV. Zadnja leta se na novo okuži med 40 in 50 oseb. Slovenija ostaja država z majhno prevalenco okužbe z virusom HIV.

 

Pomembno je, da se okužba odkrije v zgodnjem obdobju. Kakšni so pravzaprav simptomi virusa HIV? Kako lahko vemo, da smo okuženi?

 

To je infekcijska bolezen, ki poteka v več razvojnih stopnjah. Po dveh do šestih tednih se pri polovici okuženih razvije t. i. akutni HIV sindrom, ki se kaže z infekcijski mononukleozi podobnimi težavami, to je vročino, utrujenostjo, povečanimi bezgavkami, bolečinami v žrelu, izpuščaji ter bolečinami v mišicah in sklepih. Bolezen traja v poprečju dva tedna. Sledi mirno obdobje, ko okuženi nimajo težav, po več letih pa virus oslabi imunski sistem do te mere, da se začnejo pojavljati različne težave (npr. oralna kandidoza, pasovec, vročina, utrujenost), pozneje pa bolezni, ki opredeljujejo aids: oportunistične okužbe (npr. intersticijska pljučnica, povzročena s Pneumocystis jirovecii, kandidoza požiralnika, ponavljajoče se pljučnice, tuberkuloza itd.), določena rakava obolenja (npr. limfomi) in bolezni, ki jih povzroči sam HIV (sindrom hujšanja, razvijajoča se demenca).

 

Najbrž veliko okuženih ne ve, da imajo virus, zato se za zdravljenje ne odločajo. Tako nezavedno širijo bolezen, zato so tako pomembna pogostejša testiranja. Komu jih svetujete?

 

V Sloveniji se ljudje redko odločajo za testiranje za HIV, zato je potrebna večja aktivnost celotne družbe. V zadnjem desetletju opravimo med 1 in 1,8 testa na 1000 prebivalcev, število testiranj je do leta 2011 naraščalo, zadnje dve leti pa beležimo manjši trend upada. Evropsko povprečje testiranja je približno 7 testov na 1000 prebivalcev. Na tem področju je potrebna večja aktivnost vseh slovenskih zdravnikov. Vendar tudi to ne bo dovolj, kajti še vedno velja miselnost, »da se meni to ne more zgoditi«. V zahodnem svetu se že pogosteje odločajo za vsesplošno testiranje, testiranje vsakega, ki potrka na vrata zdravnika, in podobno bomo morali ukrepati tudi mi. Smo žal tudi ena redkih evropskih držav, ki – kljub predlogom klinikov – presejalno ne testira nosečnic.

 

Kakšno je v Sloveniji razmerje glede na spol in kako je s starostjo okuženih?

 

Predvidevamo, da poznamo približno 70 odstotkov okuženih v Sloveniji. Žensk je manj kot 10 odstotkov, uporabnikov prepovedanih drog manj kot 3 odstotke, otrok je manj kot 1 odstotek; večina okužb je med moškimi, najpogosteje med MSM. Poprečna starost naših bolnikov je 43 let (4 do 80 let). Zastopani so vsi poklici, od klošarja do politika. Večina nam ne zna povedati, kje, kdaj, od koga so se okužili, tako da epidemiološke verige ni.

 

Kako poteka zdravljenje posameznika, ki je okužen z virusom HIV?

 

Okužba z virusom HIV je postala nadzorovana bolezen, vendar mora bolnik izpolnjevati dva temeljna pogoja: da pravočasno pride do ustreznega zdravnika – strokovnjaka za to področje, ko okužba še ni v terminalnem obdobju bolezni, in da, ko je to potrebno, uživa protiretrovirusna zdravila redno in dosmrtno. Temelj uspešnega zdravljenja je bolnikova predanost zdravljenju. Na izbiro zdravljenja vplivajo specifične značilnosti bolnika (npr. hkratne okužbe s HCV in/ali HBV, depresija, tuberkuloza; uživanje metadona, heroina; huda srčno-žilna ogroženost itd.), predvsem pa izvidi testiranja odpornosti virusa proti različnim zdravilom.

 

Dandanašnja zdravila, ki delujejo proti virusu HIV, bolezni ne pozdravijo, bolniku pa lahko omogočijo bolezen obvladati, seveda če redno obiskuje zdravnika specialista, pravilno jemlje zdravila, skrbi za svoje zdravje in goji zdrave navade. Okuženi lahko torej živijo kakovostno življenje še daljše obdobje.

 

Bolezen je mogoče obvladati. Pri veliki večini bolnikov je zdravljenje učinkovito. Z zdravili, ki so na voljo, je ob doslednem upoštevanju vseh navodil zdravljenja pričakovana življenjska doba podobna pričakovani življenjski dobi v splošni populaciji.

 

Marec 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja