Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Zadnjih nekaj desetletij lahko beremo o tem, da naj bi bila neplodnost moških oz. upadanje kakovosti njihove semenske tekočine v znatnem porastu, vseeno pa je študij, ki bi trditve podpirale, razmeroma malo oziroma je na voljo precej nasprotujočih si študij.

Po odgovore smo se obrnili na enega največjih strokovnjakov na tem področju, Saša Drobniča, dr. med., specialista ginekologije in porodništva iz ljubljanske Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Avtor: K. G.

Vedno več moške neplodnosti …

… študij, ki bi trditve podpirale, razmeroma malo oziroma je na voljo precej nasprotujočih si študij.

Naš sogovornik, Sašo Drobnič, dr. med., specialist ginekologije in porodništva iz ljubljanske Ginekološke klinike UKC Ljubljana, pravi, da v svojih več kot 35-letnih delovnih izkušnjah na tem področju sam nima občutka, da bi v njihovo ambulanto za zdravljenje neplodnosti prihajalo več moških s hudimi oblikami moške neplodnosti kot na začetku njegove profesionalne poti, prav tako pa tudi ne opaža znatno več prirojenih motenj spolnih žlez, prirojenih anomalij spolovil in podobnih težav, ki bi lahko vplivale na porast neplodnosti pri moških.

Kot pravi, je generalno težko soditi, saj se je skozi desetletja spreminjal način ocenjevanja kakovosti spermijev in tudi tehnologija sama.

Podatki o porastu neplodnosti moških na trhlih nogah

Naš sogovornik Sašo Drobnič razlaga, da se je v zadnjih dveh do treh desetletjih sama metodologija precej spremenila – spreminjali so se parametri, spreminjala se je sama tehnologija, hkrati pa se je spremenil tudi sam način obravnave.

Za ilustracijo Drobnič oriše, kako se je spreminjalo določanje spermija kot ‘normalnega’. Ko je pred 35 leti začel svojo profesionalno pot, so bila pravila merjenja precej bolj ohlapna, za normalno je v vzorcu veljalo vse, kar je bilo več od 30 % semenčic normalne fizične oblike. Kasneje so bili v uporabi Krugerjevi kriteriji, po katerih naj bi za normalne veljalo 14 % semenčic v vzorcu, zadnjih nekaj let pa za merilo veljajo kriteriji SZO, in sicer 4 %, pri čemer pa so sami kriteriji za določanje normalnosti precej strožji kot v preteklosti.

Kot lahko vidimo, je izjemno težko primerjati številke, pridobljene po različnih kriterijih in z različno metodologijo. O samem porastu neplodnosti pri moških bi lahko, tako Drobnič, sklepali le na podlagi širokega vzorca, kar pomeni, da bi morali vzeti vzorec semena večjemu številu zdravih npr. 25-letnikov ter nato stanje spremljati naslednjih 20 let – kar pa je praktično nemogoče.

Merjenje ‘normalnosti’ spermijev

Današnje preiskave kakovosti moškega semena merijo koncentracijo in število spermijev, njihovo gibljivost in fizično zgradbo oz. morfologijo v izbrizganem semenu, pove Drobnič.

Trenutno za ‘normalno’ velja 15 milijonov spermijev na mililiter vzorca. Glede na dejstvo, da naj bi povprečen ejakulat, tj. izbrizgano seme, meril približno 2 ml, naj bi torej 30 milijonov spermijev veljalo za spodnjo številčno mejo na vzorec, razlaga Drobnič.

Gibljivost spermijev ocenjuje sposobnost plavanja semenčic (ali plavajo v smeri, ali plavajo na mestu, ali morda sploh ne plavajo), kar kaže na njihovo sposobnost oplojevanja; morfologija oziroma fizična zgradba spermijev pomeni opazovanje njihove oblike – velikosti, oblike glavice, vratu in repa. Za slikovito ilustracijo Drobnič pove, naj bi za običajno obliko spermija veljala oblika ‘plamenčka sveče’ in le fizično normalno oblikovani spermiji naj bi bili sposobni oploditi jajčno celico.

Normativ morfologije danes pomeni vsaj 4 % normalno oblikovanih spermijev, pri čemer pa Drobnič poudarja, da seme z manj kot 4 % normalno oblikovanih semenčic ni nujno neplodno seme, je pa zanositev s takim semenom manj verjetna. Njegove izkušnje iz prakse kažejo, da tudi moški s slabšim spermiogramom lahko uspešno oplodijo partnerico – in takšni spontani primeri zanositve npr. v obdobju korone, niso bili redki.

Spermiji so mlade celice – ključna je starost žensk

Ginekolog Drobnič, kot rečeno, ne opaža znatnega porasta moške neplodnosti – kaj je torej drugače?

Odgovor je preprost: spremenila se je starost porodnic, ki je v povprečju za približno osem let višja kot pred 35 leti. In prav starost žensk je pri uspešni zanositvi ključna ter določa, kako bo potekala reproduktivna pot ženske. Vemo namreč, da se ženske rodijo z vsemi svojimi spolnimi celicami, kar pomeni, da se jajčeca starajo skupaj z žensko – za razliko od semenčice, ki so mlade celice, ciklus spermijev traja maksimalno 75 dni in spermiji v ejakulatu praviloma niso starejši od enega meseca. Večina celičnih elementov plodovih celic je po besedah sogovornika materinskega izvora in igrajo ključno vlogo pri oploditvi in prvih celičnih delitvah zarodka.

Danes so ženske, ki prihajajo na zdravljenje neplodnosti, znatno starejše kot pred desetletji – kar po besedah Drobniča pomeni, da gre za povsem drugo populacijo, verjetno so ustrezno starejši tudi partnerji, kar vsaj pri nekaterih tudi vpliva na kakovost semena.

In ravno glede na vse povedano bi pričakovali, da bo neplodnosti znatno več – toda Drobnič navaja, da – kljub pričakovanjem – delež neplodnosti ostaja približno enak.

 

Do neplodnosti naj bi sicer prihajalo procentualno enako tako pri moških kot pri ženskah, pri čemer naj bi se odstotek gibal okrog številke 30, v praksi pa naj bi imel v Sloveniji težave z zanositvijo vsak šesti do sedmi par, kar letno pri nas prizadene med 800 in 1000 pari.

 

Preberite tudi prispevek: Kako s partnerjem doživljata spolnost?

 

Dejavniki, ki vplivajo na zdravje spermijev

  • Čezmerna telesna teža: po Drobničevih besedah je ekscesna telesna teža zagotovo razlog, ki prispeva k padcu kakovosti spermijev, saj je maščobno tkivo hormonski organ, v katerem se odvija presnova spolnih hormonov, ki so maščobotopni, zaradi česar vplivajo na plodnost moškega.
  • Zdravila: Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na zmanjšano plodnost moških oz. kakovost spermijev. Po Drobničevih besedah ima ravno zato Ginekološka klinika dogovor z Onkološkim inštitutom, da mlade moške tik pred sistemsko terapijo (ki lahko začasno ali trajno okvari semenčice) pošljejo na odvzem semena, ki se nato zamrzne, da ima moški kasneje lahko biološko lastne otroke s pomočjo umetne oploditve.
  • Neustrezna hrana: Drobnič razlaga, da je kljub splošnemu prepričanju, da je danes hrana manj kakovostna, v primerjavi s stanjem pred sto leti na razpolago dovolj kakovostne hrane, tudi podhranjenih ljudi je (vsaj zaradi pomanjkanja hrane) v zahodnem svetu relativno malo, hrana je dodatno vitaminizirana itd., zato naj argument o padcu kakovosti hrane ne bi mogel biti v opazni meri povezan z razlogi za upad kakovosti semena.
  • Spolno prenosljive bolezni (SPB): Načeloma naj bi tudi spolno prenosljive bolezni vplivale na upadanje kakovosti spermijev, drži pa, da je klasičnih SPB v praksi precej manj kot včasih – že zaradi same splošne uporabe antibiotikov, če ne drugega, dodaja Drobnič.
  • Kronične bolezni (npr. diabetes, hipertenzija): po Drobničevih besedah lahko na plodnost vplivajo spremembe, ki se pojavljajo ob nekaterih boleznih in so lahko posledica okvar perifernih živcev (diabetes, nekatere nevrološke bolezni) in žilja (hipertenzija). Dobro zdravljene bolezni, npr. dobro uravnavan diabetes v odsotnosti okvar ostalih tkiv in organov, diabetične nevropatije, poškodb živcev ali poškodb žil, ne vpliva znatno na kakovost semena. Enako velja tudi za hipertenzijo. Pri diabetikih ali hipertenzikih pa, ki se ne odzivajo na terapijo, lahko pride do težav z izlivom zaradi počasnega propadanja struktur, ki zagotavljajo izliv, degenerira se lahko tudi tkivo testisov ipd. Podobne težave z ejakulacijo se lahko pojavijo tudi pri poškodbah hrbtenice.
  • Toksini iz okolja: V naravi obstajajo določene spojine, ki sicer niso hormoni, se pa lahko v človeškem organizmu obnašajo podobno, čeprav imajo zelo majhno hormonsko moč. Ti okolijski toksini (npr. ftalati, pesticidi, težke kovine itd.) so prisotni v minimalnih koncentracijah in Drobnič meni, da je zgolj iz tega naslova težko sklepati, da bi znatno vplivalo na porast moške neplodnosti. Poudarja, da zagotovo prisotnost toksinov v okolju ni zaželena, verjeto pa gre za pretiravanje, saj bi bilo sicer precej več tudi porasta prirojenih okvar in ostalih težav.

 

Preberite tudi prispevek: Spolno prenosljive bolezni v Sloveniji

 

Več vzrokov za napotitev na zdravljenje neplodnosti

Na kliniko za zdravljenje neplodnosti se obračajo pari, pri katerih ima lahko težave z zanositvijo kdor koli v paru, pri moških gre običajno za slabšo morfologijo semenčic ali nižjo vsebnost, po pomoč pa prihajajo tudi moški, ki lastnih spolnih celic nimajo, zato je zanje edina rešitev donatorska celica. Postopki sicer pri nas potekajo ves čas, le darovalcev je premalo – tudi zaradi izključno altruističnega darovanja semena brez finančne spodbude kot ponekod po tujini. Pri nas žal le redkokateri zdrav mlad moški pomisli, da bi daroval svoje seme, zato se morajo v primeru pomanjkanja pari iz Slovenije pogosto tako po donatorsko seme kot po darovane jajčne celice odpraviti v tujino. Drobnič upa, da bo v prihodnosti tudi pri nas več moških altruistično darovalo svoje seme.

Vzroki, da moški nimajo lastnih spolnih celic, so sicer drugačni od potencialnih vzrokov za morebitno upadanje neplodnosti, o katerem se v zadnjem času veliko piše – toda, kot ste lahko prebrali, je vsaj na naših tleh malo dokazov, ki bi podpirali trditve, da naj bi bilo moške neplodnosti vedno več. Drži pa, da se za otroke ljudje odločajo vedno kasneje in prav v tem grmu verjetno tiči največji zajec težav z zanositvijo.

 

Preberite tudi prispevek: Neplodnost ni več tabu

 

ABC

A O padcu kakovosti semena je bilo v zadnjih letih izvedenih precej nasprotujočih si študij.

B Zaradi sprememb metodologije in tehnologije je težko primerjati podatke.

C V praksi v zadnjih 35 letih po izkušnjah Drobniča ni opaziti hujših primerov moške neplodnosti.

Ne spreglejte

Do raka pljuč pride zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje je to v pljučih, redkeje se zgodi v sapnici
Preberi več
Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več