Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kadar sem prehlajena in hitim v lekarno po zdravila, moja prijateljica Saška ni preveč zadovoljna, saj mi očita, da nisem preizkusila domačih zdravil, ki bi mi zagotovo pomagala. Kadar jo »vse boli« in je koš poln smrkavih robčkov, takrat si pripravi napitek po receptu svoje mame (ona pa ga ima od svoje mame, ki ga je dobila od svoje mame …) in si naredi »prenano žofje«. Na Štajerskem (natančneje na Ptujskem) se tako imenuje karameliziran sladkor, na katerega ulijemo in zavremo mleko in v njem tri minute prevrevamo še žajbelj. To je le eden od mnogih receptov iz domače lekarne, s katerimi si ljudstva že od nekdaj lajšajo tegobe in vse več je danes privržencev t. i. naravnega zdravljenja.

 

Oljev luk in še kaj

Če se po enem tednu res ne počutimo boljše, seveda moramo obiskati zdravnika, do takrat pa lahko preizkusimo marsikaj, kar zagotovo predstavlja neke vrste »zeliščarsko kulturno dediščino« in pravo zakladnico dragocenega znanja, ki ga moramo ohraniti in prenašati naprej. Še en recept bo Saška delila z vsakomer, ki bi stavek »mama, mene zebe« izgovoril kot »baba, bede zebe«. Imenuje se oljev luk, zajema pa celo surovo čebulo, ki jo narežemo in za lažje konzumiranje pokapljamo z malo bučnega olja (če zmorete, jo lahko pojeste tudi kot jabolko). Opazujte reakcijo telesa in prisluhnite počutju čez nekaj ur.

Temu receptu priteguje tudi gospa Anica Šauperl iz Slovenskih Goric, ki ji je od doma znana že več kot 60 let stara žavba – kombinacija obeh prej naštetih. Naredi karameliziran sladkor in skuha dva čaja. Enega iz cele čebule (ki jo kuha približno 20 minut, dokler se čebula ne razmehča), drugega pa iz kombinacije posušenih zelišč timijana, trpotca, kamilice in – ni pa nujno – žajblja. Oba precejena čaja ulije na karamelo in – na prehlad. Ta kombinacija je po njenih besedah učinkovita tudi pri začetku bronhitisa.

Anica Šauperl iz Sladkega Vrha se z nabiranjem zelišč in izdelovanjem čajev, tinktur in naravnih krem ukvarja pet let. V tem času je prebrala goro knjig in se izobraževala pri priznanih zeliščarjih. Prav to je pot, ki jo mora prehoditi nekdo, ki želi na naraven način pomagati sebi in drugim, z nami pa je delila osnovne nasvete iz te vsakomur dostopne lekarne – narave.

Kaj mora imeti vsako gospodinjstvo

Kar ne bi smelo manjkati v nobenem gospodinjstvu, še zlasti ne v času prehladnih obolenj, so posušeni ozko- in širokolistni trpotec, regratov list, brezovo cvetje, kopriva, rman, orehovo listje, njivska preslica in melisa. Kombinacija vsega naštetega predstavlja izvrstno čajno mešanico, ki bo prečistila telo, odpravila obolenja dihalnih poti in dvignila imunski sistem. Če bi s to čajno mešanico naredili kuro dvakrat na leto, bi bili po besedah Anice Šauperl manj dojemljivi za bolezni.

Ko nas zagrabi res hud prehlad, ki se lahko sprevrže v močan kašelj ali bronhitis, izkušena zeliščarka svetuje timijanov čaj oz. tinkturo. Zjutraj v decilitru vode raztopimo čajno žličko ali 30 kapljic tinkture, večino jo pogrgramo in preostanek spijemo. Enako storimo s timijanovim čajem, ki ga lahko – do litra na dan – pijejo tudi otroci. Timijan ima namreč močno protivnetno delovanje. Kadar prehlad spremlja še vročina, si pripravimo čaj iz bezgovega cvetja, materine dušice (divji timijan), timijana, ploda komarčka, lipovega cvetja, trpotca in cveta gozdnega slezenovca. Za pljučne tegobe težko najdemo še kakšno tako odlično zdravilno rastlino, kot je pljučnik. Če ga kombiniramo z njivsko preslico in trpotcem, bomo hitreje vstali iz postelje pri gripi, pljučnici, bronhitisu in astmi. Kadar pripravljamo čajne mešanice, naj vsako zelišče oz. rastlina predstavlja enak del. Za skodelico čaja zadostuje ena čajna žlička čaja, za liter napitka uporabimo štiri čajne žličke.

Nepoznanih zelišč se izogibajmo

Enako kot za gobe velja tudi za zelišča – če jih ne poznamo, jih raje ne nabirajmo. Na voljo je dovolj drugih zelišč, s katerimi si lahko pomagamo, ali pa za pomoč prosimo nekoga, ki se na rastline spozna. Seveda lahko posušene čaje tudi kupimo v lekarni, kjer nam bodo o njih svetovali farmacevti. Če nabiramo sami, pa se izogibajmo bližine cest in darove narave nabirajmo samo v neokrnjenem okolju. Prav tako se po besedah Anice Šauperl ne ozirajmo po eksotičnih zeliščih, semenih in jagodah. To, kar raste na naših tleh in v naši okolici, je za nas zagotovo najbolje. Če se malo potrudimo in jih naberemo sami, pa je za povrh še zastonj.

Kot vsak drug čaj (razen če izkušena oseba svetuje drugače), z zelišči delamo poparke, kar pomeni, da umirjeni krop zlijemo čez posušeni čaj in pustimo deset minut. Precedimo in pijemo po požirkih, tri skodelice po 250 ml na dan. Za eno skodelico zadošča ena čajna žlička čaja. Okoli 15 minut lahko pustimo stati čaj, kadar ga kuhamo iz plodov, denimo šipka, ki ima veliko vitamina C.

V vse čaje lahko dodamo med, predvsem otrokom, ki kakšno grenkejšo čajno mešanico težje spravijo po grlu. Za pljučne in ledvične bolezni gospa Anica priporoča tudi citronko, pa ne tiste iz trgovine, pač pa doma gojeno zelišče, ki ima močno protivnetno delovanje, pomaga pa tudi pri prebavnih motnjah.

Žajbelj, žaufer, žofje …

Vsaka vas najbrž to vsestransko rastlino z latinskim imenom Salvia Officinalis poimenuje drugače. Žajbelj spada med prave čudeže narave, saj deluje protivnetno, čisti  kri,  pomaga izločati  sluz  iz dihal in iz želodca, vrača tek. Žajbelj prav tako pospešuje potenje (pri tistih, ki se ne potijo) in ga preprečuje pri tistih, ki se znojijo preveč. Pomaga pri vnetjih dlesni, pri prehladih in gripoznih obolenjih pa lahko prav z žajbljem (pa tudi z lipo in bezgovim cvetjem) telesu pomagamo, da hitreje izloča strupe. Tudi tega čaja lahko spijemo do liter na dan.

Anica Šauperl se spominja tudi, kako je njena mama kup svojih otrok – ko je zbolel eden, so zboleli vsi – zdravila s sirupom črnega bezga. Po plasteh ga je nastavila na sladkor in ko se je vse skupaj stopilo, je precedila in včasih je ob prehladu zadoščala že žlička, bratu pa je s tem naravnim zdravilom pozdravila celo astmo. Danes na ta način pripravljamo smrekove vršičke, ki so prav tako zelo učinkoviti pri blaženju kašlja in pri preprečevanju bolezni dihalnih poti.

Na pot s čajem

Ko gremo od doma, izbrano čajno mešanico seveda lahko vzamemo s seboj. Doma si lahko pripravimo tudi limonado z medom in jo v službi ali v šoli srkamo, če pa nimamo limone, je odličen tudi domači kis, saj poleg vitaminov vsebuje tudi koristne minerale. V kombinaciji z medom je jabolčni kis prav užiten.

Pogosta tegoba današnjega časa je tudi zaprtje, proti katerem izkušena gospa svetuje vsestranski rman, saj vsebuje grenčine. Ker ima človek s prebavnimi motnjami v sebi gotovo veliko nekoristnih bakterij, naj pije kamilični čaj, saj kamilica razgradi in odplavlja iztrebke bakterij, ki bi sicer ostali v telesu. Proti napenjanju, ki pogosto spremlja zaprtje, pa deluje čaj iz tavžentrože, rmana, poprove mete, komarčka, janeža, kumine, kamilice, korenine kolmeža in korenine encijana (gorskega). Če katere od sestavin nimamo ali ne poznamo, uporabimo tiste, ki jih imamo in jih poznamo. Zadostuje že majaronov čaj, ki ga zagotovo premore vsako gospodinjstvo.

Priprava

Zdravilne rastline nabiramo v glavnem spomladi in poleti, in sicer pred cvetenjem, saj imajo takrat največ zdravilnih učinkovin in eteričnih olj. Prav tako nabiramo med 10. in 16. uro, kasneje zaradi vlage v zraku učinkovine ne bodo več tako kakovostne. Če dežuje, počakamo vsaj tri dni, saj od mokre rastline ne bomo imeli prav veliko koristi.

Ko zdravilne rastline naberemo, jih sušimo na mreži ali na papirju, v katerem dobimo kruh (rjave vrečke), nikakor pa ne v časopisnem papirju, saj je tiskarsko črnilo škodljivo.

Med nabiranjem bodimo pozorni, da je rastlina suha, čista, da na njej ni blata, žuželk ali kakšnih bolezni.

Jesen je čas za nabiranje zlate rozge (za lajšanje vnetij sečil), za nabiranje plodov in korenin koprive, regrata, korenin gozdnega slezenovca, sleza, gabeza in repinca.

 

Najmočnejši antioksidant ni samo za kuhano vino

Od popularnih antioksidantov naj bi bil najmočnejši klinček. Najbolje je seveda, če skozi vse leto uživamo veliko ekološko pridelane zelenjave in domačega sadja, najbolj je učinkovito sadje z največ antioksidanti: črni ribez, borovnice, robide, maline, gozdne jagode, slive in temno grozdje. Ker tega sadja nimamo vedno pri roki, se lahko oskrbimo z antioksidativno marmelado, ki nam bo dvignila imunski sistem in energijo, sestavimo pa jo iz suhih sliv, temnih rozin, brusnic in gozdnih borovnic.

Tako preprosto je, če le želimo poskusiti. Da ne bo škatla s čaji bolj v veselje moljem kot nam v zdravje. Zato – odprimo domače predale in pojdimo v naravo. Tam se skriva nekaj, kar že od nekdaj poznamo, a nismo vedeli, da nam prav to lahko reši – nadležni prehlad.

November 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja