Naše babice so – podobno kot Kosobrin iz kultnega slovenskega filma Kekec – poznale rož’co za vsako težavo. Tudi zimskih težav so se lotile na sebi lasten način. Škoda, če njihovi nasveti ostanejo le v spominih in knjigah. Lahko jih znova obudimo, se vrnemo k naravi in na lastni koži preizkušamo, kako babičini nasveti za zimske tegobe delujejo na naše zdravje.
Avtorica: Andreja Hergula
Dobri stari čaj
Proti angini, nahodu in prehladu, ki z veseljem širijo svoje lovke naokrog ravno v zimskem času, so znale najti ogromno čajnih zvarkov, ki so bolniku olajšali trpljenje.
Proti angini si je treba zmešati čaj iz nekaj robidovih ter koprivinih listov, rožnih cvetnih listov in cvetov vijolice. Ta zelišča prelijemo z litrom vrele vode, nato pustimo, da zmes nekaj časa stoji, spijemo pa vsak dan tri do štiri skodelice.
Če pa še nismo zboleli in se želimo pred angino obvarovati, si moramo vsak večer narediti skodelico čaja iz dveh ščepcev timijana, prelitega s kozarcem vroče vode.
Korenje, česen in stara mast
Ste vedeli, da je tudi korenje koristno v boju z angino, prehladom, gripo in celo pljučnico? Moramo ga naribati, iz njega iztisniti sok, dodati sladkor in iz tega skuhati sirup. V primeru navedenih bolezni ga je treba jemati po žličkah.
Vsi vemo, da med in limona sodita med nujen repertoar, če smo bolni ali če ne želimo zboleti. Morda pa vsi nismo vedeli, da je treba sok limone pogreti (do 40 stopinj Celzija) in mu dodati med. Pripravek pijemo zjutraj in zvečer.
Morda nasvet, ki zaradi vonja, ki ga boste ob zaužitju oddajali v okolico, nekaterih ne bo ravno navdušil. A za zdravje se splača potrpeti, zato nasvet: zvečer pojejte tri česnove stroke, poplaknite pa jih s skodelico pljučnega čaja.
Če smo zboleli za hudim prehladom, je po nasvetu babic treba naribati hren in ga po malem jesti vsak dan, približno vsako uro. Podnevi in ponoči. Seveda ta vrsta samozdravljenja odpade, če ste ledvični bolnik.
Zanimiv je nasvet, da je treba proti nahodu staro mast natreti po nosu, od čela navzdol. Mast mora biti kar se da topla, po mazanju pa se je treba zlekniti v toplo posteljo.
Bolni v vročo kopel
Kako zoprno je, če nam teče iz nosa, včasih se je težko celo spraviti iz postelje. A če si želite pomagati, se premagajte, vstanite in si naredite vročo kopel, ki mora imeti od 38 do 40 stopinj Celzija. Vodi lahko dodamo smrekovo olje, lahko tudi zrezane vejice jelke, smreke, bora, brinja. Ob tem, ko se namakamo, pijmo še vroč čaj z limono. Po kopeli pa le brž v posteljo. Kopel si lahko naredijo tisti, ki imajo dobro srce.
Vdihujmo, a ostanimo na toplem
Poznate tečen občutek, ko z zamašenim nosom skušate normalno vdihniti pa ne gre? Kaj vse bi tedaj storili, da bi si lahko pomagali, kajne? Rešitev je na dlani. Lahko vdihujemo kamilično soparo. V vrelo vodo moramo vsuti večjo količino kamilic in soparo vdihovati. Paziti moramo, da se ne opečemo. Seveda je jasno, da po inhalaciji ne smemo na hladen zrak.
Poleg kamilic si lahko pomagamo tudi z vdihovanjem hlapov eteričnih olj planinskega bora, poprove mete, evkalipta ali materine dušice. Enega od pripravkov damo v posodo s pol litra vrele vode. Sklonimo se nad posodo, glavo pokrijemo z brisačo in globoko vdihujemo hlape. Jamčimo, da nam bodo temeljito razkužili dihalne poti.
V literaturi navajajo tudi kafro (voskasto, aromatično snov, ki se pridobiva iz drevesa kafrovca). Vdihovati je treba soparo s kafro. To naredimo preprosto, v vrelo vodo damo nekaj koščkov kafre in skozi nos vdihujemo soparo. Usta zaprimo, po inhalaciji pa ostanimo na toplem.
Grgrgrgrgr…grajmo
Obstaja pa še ena vrsta pomoči za boleče grlo – grgranje. Vsi smo že slišali nasvet: grgraj žajbelj, če te boli grlo. Ne vem pa, ali smo vsi že slišali za preliv, narejen iz litra vode in 100 gramov svežih orehovih listov, ki jih grgramo.
Poleg oreha nam lahko pride prav tudi slezenovec. Nekoliko ogret izvleček lahko uporabimo pri grgranju, če imamo vnetje v ustni votlini.
Proti vnetju in bolečinam v grlu lahko grgramo šentjanževo olje in to nekajkrat na dan.
Tudi sok rdeče pese je lahko zelo koristen. Naribajmo surovo peso in iztisnimo sok. Grgrajmo ga in izpirajmo usta. Malo ga lahko tudi popijemo.
Če nimamo drugih pripravkov, lahko grgramo tudi slano vodo. V pol litra vode moramo dati polno žlico morske soli in jo zavreti. Imejmo jo na toplem. Grgrajmo, vmes pa grgrajmo tudi mlačne kamilice. Potrebna je previdnost: da raztopina soli ne bi škodovala zobem, si po vsakem grgranju izplaknimo usta s čisto vodo.
Ustno votlino si lahko izpiramo z zavretkom, kamor damo eno ali več od naslednjih sestavin: hrastovo lubje, korenino srčne moči (trajnico iz družine rožnic), kamilico, rman, poprovo meta, timijan, materino dušico.
Zelje na vrat
Narava nam ponuja tudi možnost, da si iz zeli naredimo obkladke. Na vrat si lahko položimo zeljne liste, ki jih moramo prej zmečkati, da začnejo odvajati sok. Vrat si nato ovijemo s toplo ruto. Zelje pa je le ena od možnosti. Za obkladke imamo na voljo tudi nariban hren, naribano korenje ali skuto.
Poleg naštetega lahko pripravimo tudi naslednji obkladek: kamilice skuhajmo v lanenem olju in jih nato uporabimo za obkladke.
Nimam energije
Pod zimske tegobe lahko štejemo tudi depresivno razpoloženje. Vzroki so jasni: premalo sonca (v kotlinah imamo to »srečo«, da se soočamo z ogromno meglenih dni) in gibanja (ker ni sonca, verjetno nismo tako motivirani zanj). Znaki depresivnega razpoloženja so: brezvoljnost, potrtost, utrujenost, tesnobnost, nemirno spanje, stalen občutek preobremenjenosti, občutljivost itn. Poleg tega, da se prisilimo oditi na sprehod, si lahko pomagamo s tem, da nosimo žive barve oblačil, spijmo liter svežega pinjenca čez dan, ta naj bi pomagal proti slabim živcem. Pazimo tudi na zravnano držo, pazimo na to, da bomo pozorni na lepe stvari. Če pa vse to ne pomaga, lahko popijemo tudi šentjanžev čaj, ki ga pripravimo takole: žlico šentjanževke prelijmo z eno skodelico vrele vode, pokrijmo, pustimo stati sedem minut. Popijmo tri skodelice na dan, vsaj šest tednov. Vendar je tudi tu treba opozoriti, da šentjanževka poveča občutljivost oči in kože na svetlobo.
Vremenarka je rekla, da bom vremensko občutljiva
Na depresivno razpoloženje pozimi se navezuje tudi vremenska občutljivost. Za to težavo trpijo starejši in vegetativno neusklajeni ljudje. Sprememba vremena, električna napetost v ozračju, nizek zračni tlak, močna zračna vlaga, padec temperature se kažejo z glavoboli, utrujenostjo, strahom, motnjami spanja, migrenami, motnjami v obtoku, razbijanjem srca …
Odpri okno in telovadi
Tudi tu je možno nekaj storiti. Pomembno je, da se gibljemo na svežem zraku, plavamo, se ukvarjamo z avtosugestijo, jemo vitaminsko bogato hrano. Lahko pa izberemo druge ukrepe: suho ščetkanje, uporaba hladne vode, izmenično kopel za noge, prestopanje v vodi, jutranja gimnastika pri odprtem oknu. Če želimo okrepiti živčni sistem, uporabljajmo meliso, baldrijan, šentjanževko, hmelj, rožmarin, gosjo travo. Uporabimo eterično olje sandalovca in sivkino olje za notranjo in zunanjo uporabo.
Šumi
Ob motnjah krvnega obtoka si lahko pomagamo z belo omelo. Če nam šumi v ušesih, lahko poskusite z nasvetom, ki nekaterim pomaga. Za pol ure položite glavo na termofor s toplo vodo, nato pa se zavijte, da ostane glava čim dlje na toplem. Poleg tega šumenje zmanjšuje glogov zavretek pa tudi mešanica gorčice in fige.
Brrr, moje noge
Pri mrzlih nogah, k čemur je bolj nagnjen ženski spol in tudi kadilci, poskusite z nasvetom: vsak dan doma tecite bosi na mestu. To počnite deset minut. Preprosto, bomo zmogli, kajne?
Proti hladnim nogam pomaga tudi izmenična kopel: pet minut imejte noge v vodi, topli 37 stopinj Celzija, potem pa pet sekund v vodi, ki ima 13 stopinj Celzija.
Savna za odpornost
Če vam ustreza, si lahko odpornost v vlažno-mrzlem letnem času zvišate tudi s savnanjem. Priporočljivo je, da savno obiščete enkrat na teden. Vaša telesna odpornost bo ves čas na visoki ravni, vi pa se boste zavarovali napadom prehladov.
Ste vedeli, da v savno ni priporočljivo iti, ko že zbolite za prehladom ali gripo? V tem primeru savna ne pomaga, telo le še dodatno preobremeni.
Ste vedeli, da lahko ob prehladu skuhamo tudi čaj iz čebule? Razrezati moramo dve čebuli, jima dodati pol litra vode in kuhati četrt ure. Medtem skuhamo še janežev čaj, vse skupaj zlijemo, dodamo med in pijemo tri skodelice vročega čaja na dan.
Januar 2015
