Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju s prim. doc. Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med., višjo svetnico iz UKC Ljubljana
Bradavice so posledica okužbe s človeškimi papilomavirusi (human papilomavirus ali HPV). Ime izhaja iz latinskih besed papila – bradavica in oma – tumor. Bradavice se kažejo kot izrastki na koži ali sluznicah. Virusi HPV povzročajo neškodljive (benigne) in rakotvorne (maligne) bradavice. Ob okužbi s HPV se kožne celice začnejo hitro razmnoževati, kar opazimo kot zadebelitev in poroženelo povrhnjico. Poleg najpogostejših bradavic na koži smo ljudje izpostavljeni še genitalnim bradavicam ali kondilomom.
Tako bradavice na koži kot genitalne bradavice so nalezljive. Neposredno se okužimo ob stikih s kožo ali sluznico drugega, posredna okužba pa je možna preko uporabe tujih predmetov za osebno higieno, nošnje tuje obutve ali oblačil ter na javnih prostorih, kot so telovadnice, bazeni, tuši in savne.
HPV obstaja pri vseh skupinah ljudi, prisoten je namreč v neprizadeti koži več kot 80 % preiskovancev. Izražen pa je pri 33 % osnovnošolske populacije in pri 4 % odraslih. Rezervoar HPV so najverjetneje dlačni mešički, inkubacijska doba pri bradavicah je od šest tednov do dveh let. Tudi njihovo trajanje je različno dolgo, od nekaj tednov do nekaj let. Čeprav se iz bradavice na kožo sprošča velika količina virusov, se nove bradavice ne pojavijo vedno. Lahko se sicer ponovijo, kar pomeni, da se je ponovno aktivirala stara okužba. Včasih rastejo tesno skupaj, tj. v grozdih oz. zlivajoče, kar pa je najbolj značilno za osebe s poslabšanim imunskim sistemom.
Vstopno mesto virusa HPV je koža, najlažje tam, kjer je vlažna ali poškodovana. Sicer lahko bradavice nastanejo kjer koli, pogosto jih opazimo na rokah, vratu ali pod pazduho. Večja možnost za okužbo je znotraj družine, če jih nekdo že ima. Med izpostavljenimi poklici bomo več pojavnosti bradavic našli pri fizičnih delavcih (zaradi poškodovane kože) ter pri mesarjih in delavcih, ki delajo v vlažnem delovnem okolju. Na mesto nastanka, videz in trajanje izbruha bradavic vpliva tip HPV.
Genitalne oblike HPV so najbolj razširjena spolno prenosljiva okužba, prisotna pri 10–20 % spolno aktivne populacije. V večini so latentne (speče). Najpogosteje se pojavijo v starosti med 17. in 33. letom, približno enako pogosto pri obeh spolih. Genitalne bradavice se kažejo kot bunčice z ostro ali zaobljeno površino rožnato rjave barve, če so v vlažni sluznični gubi, pa postanejo belkaste. Med najbolje raziskanimi so danes visoko rizični genotipi HPV, med njimi HPV 16 in 18, ki povzročata 70 % primerov ploščatoceličnega raka materničnega vratu in pomemben delež rakov zadnjika, penisa, ženskega zunanjega spolovila in grla.
Preventiva je cepljenje, v okviru nacionalnega programa je cepljenje proti HPV priporočeno in brezplačno za dekleta v šestem razredu osnovne šole. Priporoča se tudi za fante in moške ter starejša dekleta in ženske, vendar je zanje samoplačniško. Vključitev dečkov v nacionalni program cepljenja vpliva na kolektivno imunost, sproži nastanek protiteles in preprečuje predrakave spremembe zadnjika in zmanjša pojavnost genitalnih bradavic.
Glede na mesto nastanka in videz bradavice ločimo tri glavne klinične tipe:
Določene bradavice povzročajo pomembne telesne in duševne težave (bolečine, srbež, težave pri hoji in delu, estetska motenost in posledične psihosocialne in spolne motnje), zaradi česar bolniki obiščejo zdravnika. Zdravljenje je usmerjeno v odstranjevanje bradavic in ne okužbe, zato se lahko ponovijo in je tudi zdravljenje posledično treba ponavljati.
Bradavica se lahko odstrani oz. uniči s t. i. kavstičnimi snovmi – kisline, lapis, zamrzovanje s tekočim dušikom, žganje z elektrokavterjem (toplotno uničevanje z laserjem), z zaviranjem rasti bradavic (lokalni citostatiki, kot sta podofilotoksin in 5-fluorouracil) ali s pospeševanjem imunskega odziva bolnika (loakalni imikvimod). Za odstranjevanje bradavic na podplatih je najučinkovitejša 40-odstotna salicilna kislina v belem vazelinu, v kombinaciji s krioterapijo, manj pa krioterapija s tekočim dušikom kot samostojna oblika terapije. Nasprotno se je na rokah izkazala kot najuspešnejša metoda krioterapija s tekočim dušikom.
Najprej se bo specialist dermatolog z osebo pogovoril in pregledal kožo. S preiskavo bo izločil morebitne druge podobne znake, kot so seboroične keratoze, nevusi, otiščanci in podobno, pri čemer bo uporabil dermatoskop – pripomoček, ki z osvetlitvijo in 10-kratno povečavo omogoči boljše razpoznavanje kožnih sprememb. Sledi izbor najprimernejše metode zdravljenja.
Raziskave kažejo, da večina bolnikov pred obiskom zdravnika poskuša odpraviti bradavice na koži z ‘domačimi zdravili’, kot so krvavi mleček, česen, čebula, regrat, olupek banane, fige ali limone, kreda, lepilni trak in drugo. Omenjeni preparati naj bi učinkovali zaradi vsebnosti luščilnih učinkovin, kot so kisline, ali preko mehčanja bradavic. Nekateri bolniki uporabijo pripravke iz proste prodaje s salicilno, mlečno ali klorocetno kislino, ki jih svetujemo tudi dermatologi. Ker gre večinoma za snovi, ki neposredno poškodujejo kožo, lahko pride do premočnega vnetja ali sekundarne okužbe ter temnega obarvanja ali razbarvanja kože. Zato se odsvetuje samozdravljenje bradavic na obrazu in sluznicah.
Genitalne bradavice si lahko bolniki zdravijo doma z nanašanjem virostatika podofilotoksina ali imunomodulatorja imikvimoda – izdajata se le na zdravniški recept. Pri samozdravljenju je izjemnega pomena natančno upoštevanje navodil za uporabo pripravka, zaščita okoliške zdrave kože z mastno kremo ali mazilom ter previden nanos zdravila le na mesto bradavice.
Za preprečevanje širjenja kožnih bradavic na javnih prostorih se svetuje obutev in vodoodporni obliži. Odsvetuje se grizenje nohtov, sesanje prsta in agresivno britje, saj se preko tovrstnih (mikroskopskih) poškodb kože olajša vstop HPV v kožo.
Za preprečevanje genitalnih bradavic se priporoča zvestoba enemu partnerju, uporaba kondoma in preventivno cepljenje s štirivalentnim cepivom HPV (zaščiti pred okužbo s HPV 6, 11, 16, 18).
A Poznamo okoli 250 vrst virusov HPV, od tega je 40 spolno prenosljivih.
B Dobimo jih lahko ob vsakodnevnih stikih z ljudmi in ob souporabi predmetov.
C Bradavic ne zdravimo sami doma, tako preprečimo zaplete, kot so brazgotine in motnje v pigmentaciji.