Vsaka ženska lahko zboli za rakom zunanjega spolovila. Verjetnost narašča s starostjo. Bolezen je dobro obvladljiva le, če se jo odkrije dovolj zgodaj. K temu pripomore poznavanje dejavnikov tveganja in redno mesečno samopregledovanje zunanjega spolovila. Bolj so ogrožene kadilke. Več o bolezni in zdravljenju nam je povedala asist. dr. Nina Kovačević, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva na oddelku za ginekološko onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Avtorica: Vesna Mlakar
Kakšna je incidenca raka zunanjih spolovil glede na druge evropske države in po svetu?
Rak zunanjega spolovila je redka bolezen. Največja pojavnost je v Evropi in Južni ter Severni Ameriki, medtem ko se ta rak v Aziji in Afriki pojavi le izjemoma. V Sloveniji in svetu rak zunanjega spolovila obsega 4–5 % vseh ginekoloških rakov. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njim na leto zboli okoli 27.000 žensk. V Sloveniji je leta 2017 za rakom zunanjega spolovila zbolelo 58 žensk, to je 5,6 na 100.000 žensk, umrlo pa 24, kar je 2,3 na 100.000 žensk. Bolezen je najpogostejša pri starejših od 80 let, manjši vrh pojavljanja beležimo še pri ženskah, starih okoli 50 let.
Na zunanjem spolovilu lahko nastanejo nepravi tumorji (ciste) ali pravi tumorji, ki so lahko ali benigni (nenevarni) ali maligni (nevarni). Kako poteka diagnostika?
Postavitev diagnoze raka zunanjega spolovila temelji na natančnem pregledu zunanjega spolovila z odščipom delčka spremembe ter dokončnim histopatološkim pregledom. Obravnava bolnice se začne z natančno anamnezo, ki naj bo usmerjena ne samo v simptome in dejavnike tveganja, ampak tudi v pridružene bolezni ter stanja, ki vplivajo na specifično onkološko zdravljenje. Pregled zunanjega spolovila je nujni del postavitve diagnoze. Pomemben je natančen opis sumljivih sprememb, njihova velikost, lega in število. Pomembno je, da ocenimo, ali se sumljive spremembe širijo tudi proti nožnici in danki. Oceniti moramo tudi morebiti povečane ingvinalne bezgavke in bezgavke nad ključnico.
Kakšni so prvi simptomi in znaki nevarnega tumorja na zunanjem spolovilu? Kako lahko ženska s samopregledovanjem zunanjega spolovila sama zazna spremembo?
Zunanje spolovilo, ki je belkasto spremenjeno, peče in srbi, je lahko že predrakavo spremenjeno. Pomembno je, da tako sprememnjeno spolovilo pregleda ginekolog, da oceni, ali gre za nevarno ali nenevarno spremembo. Spremembe, tumorji, razjede ali male ranice, ki se ne zacelijo, se večajo in rastejo, so vedno razlog za obisk ginekologa. Bolezen se na začetku kaže kot drobna ranica ali razjeda zunanjega spolovila, ki jo pogosto spremlja srbenje, pekoča ali zbadajoča bolečina na mestu same spremembe in v okolici. Pomembno je, da se ženska ne sramuje pogledati svojega zunanjega spolovila. Samopregled je najenostavnejši s pomočjo majhnega ogledala, ki olajša pogled na zunanje spolovilo.
Preberite tudi prispevek: Udeležujmo se preventivnih pregledov – ABCzdravja
Kateri so simptomi in dejavniki tveganja?
Ključno vlogo pri nastanku raka zunanjega spolovila ima okužba s humanim papiloma virusom (HPV), najpogosteje s sevoma 16 in 18. Večje tveganje za raka imajo ženske z večjim številom spolnih partnerjev in tiste, ki so zgodaj spolno aktivne. Podobno kot pri raku materničnega vratu so bolj ogrožene tudi kadilke in imunokompromitirane bolnice. Večje tveganje imajo tudi ženske, ki so že prebolele enega od anogenitalnih rakov.
Kako poteka zdravljenje raka zunanjih spolovil? Kdaj je potreben kirurški poseg in kdaj so potrebna obsevanja?
Postavitev diagnoze raka zunanjega spolovila temelji na natančnem pregledu zunanjega spolovila z odščipom delčka spremembe ter dokončnim histopatološkim pregledom. Na izbiro kirurškega posega vplivajo velikost tumorja, njegova lega ter morebitna prizadetost bezgavk in okolnih struktur: sečnice, nožnice, danke. Glede na omenjeno se odločimo, da kirurško odstranimo tumor z ustreznim varnostnim robom, tj. vsaj 1 cm okrog tumorja, in napravimo biopsijo varovalne bezgavke. Varovalna bezgavka je prva bezgavka v sklopu limfatičnega sistema, kamor bi rak zaseval.
Če gre za bolj napredovalo obliko raka, potem se odločimo za celotno odstranitev zunanjega spolovila in odstranitev ingvinalnih bezgavk. Glede na karakteristike tumorja in na razširjenost bolezni se odločimo za obsevanje. Namen pooperativnega oz. dopolnilnega obsevanja je zmanjšanje verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanje preživetja. Dopolnilno obsevanje je priporočljivo izvesti v šestih oziroma najpozneje v osmih tednih po operaciji.
Kdaj se odločite za radikalno obsevanje?
Radikalno obsevanje pride v poštev, ko kirurško zdravljenje ni izvedljivo zaradi napredovale bolezni ali zaradi pridruženih bolezni in/ali slabega stanja zmogljivosti bolnice. Pri bolnicah v dobri psihofizični kondiciji z zelo razširjeno boleznijo in zajetimi več organskimi sistemi, kot so mehur, sečnica, danka, lahko poskusimo uvesti zdravljenje s predoperativnim obsevanjem z namenom zmanjšanja tumorskega volumna, kot predpriprava na kirurški poseg.
Preberite tudi prispevek: Načini onkološkega zdravljenja – ABCzdravja
Kaj pa samozdravljenje? Ženske najbrž v takšnih primerih, ko opazijo razjedo in še ne vedo, za kaj gre, sprva posežejo po kakšnih kremah in domačih zdravilih …
Samozdravljenje pri raku zunanjega spolovila ne obstaja. Pomembno je, da si ženska pregleduje in opazuje zunanje spolovilo. Če opazi spremembo ali razjedo na zunanjem spolovilu, ki ne izgine, se veča ali celo zakrvavi, potem je nujno obiskati ginekologa. Ta bo potem spremembo nadalje opredelil.
Pri obsežnih tumorjih, kjer je treba odstraniti celotno zunanje spolovilo, so posledice za žensko gotovo tako fiziološke kot psihološke. Lahko poveste nekoliko več o tem?
Spolna funkcija je pri ženskah z rakom zunanjega spolovila velikokrat okrnjena zaradi samega rakastega obolenja, zaradi predobstoječega obolenja na koži. Govorim o Lichen sclerosus: koža je razpokana, pekoča in boleča, boleči in neprijetni pa so posledično tudi spolni odnosi. Spolna funkcija je lahko okrnjena tudi kot posledica zdravljenja. Posledica kirurškega zdravljenja raka zunanjega spolovila je lahko ožji vhod v nožnico, kar pripelje do bolečih spolnih odnosov. Če je treba pri kirurškem zdravljenju zaradi raka odstraniti ščegetavček, ženska posledično težje doseže orgazem. Sam kirurški poseg lahko negativno vpliva na samopodobo ženske.
Koga poklicati v stiski?
Diagnoza rak v življenje ženske po navadi vstopi nepričakovano in vpliva na vse ravni njenega življenja. Europa Donna Slovenija – slovensko združenje za boj proti raku dojk povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk ali rakom rodil, posameznike in strokovne institucije v Sloveniji, ki delujejo na področju raka dojk in rakov rodil. Nudi tudi podporo pri soočanju z diagnozo po telefonu: »Na svetovalni telefon ženske v večini primerov kličejo zaradi raka na dojkah, odkar smo vključili tudi rodila, pa se pojavlja vedno več vprašanj glede ginekoloških rakov. Imamo tudi sekcijo za ženske z raki rodil. Vprašanja so zelo različna; od tega, kaj storiti, če se pojavi sumljiva sprememba, do tega, katere preiskave sledijo.
Velikokrat je prisoten strah pred diagnozo samo, kakor tudi strah pred terapijo; predvsem pred citostatskim zdravljenjem in obsevanjem. Ženske zanima, kako obvladovati stranske učinke, kako urediti prehrano, kombinirati zdravljenje z morebitno komplementarno medicino. Odgovarjamo tudi na probleme ob vključevanju na delovno mesto in o tem, kako se pogovarjati z delodajalci. Mnogokrat je potreben samo pogovor. Če nimamo odgovora na vprašanje, jim ga pomagamo poiskati ali jim svetujemo, na koga se še lahko obrnejo. V Europa Donna nudimo tudi različne oblike psihosocialne podpore, ki jo skupaj s partnerji razvijamo v okviru programa ROZA,« je povedala Radka Tomšič Demšar, zdravnica in podpredsednica združenja Europa Donna Slovenija.
ABC
A Okužba s HPV poveča možnost razvoja v raka zunanjega spolovila.
B Preventiva je poznejši začetek spolnega življenja in omejeno število spolnih partnerjev.
C Rak zunanjega spolovila se razvija postopno več let.
