Klopni meningoencefalitis je bolezen, s katero se strokovnjaki v Sloveniji srečujejo precej pogosto. Slovenija namreč sodi med države, kjer je verjetnost okužbe velika in se po razširjenosti okužbe primerja z baltskimi državami.
Bolezen v večini primerov zahteva bolnišnično zdravljenje, večkrat dolgotrajno rehabilitacijo in lahko pusti na zdravju tudi trajne posledice. Kljub visoki verjetnosti okužbe se za cepljenje, ki ga je priporočljivo opraviti v hladnejšem obdobju leta, ko klopi še niso aktivni, odloča premalo ljudi. O okužbi, zdravljenju in preprečevanju obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom smo se pogovarjali z Ondino Jordan Markočič, dr. med., predstojnico Centra za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer ocenjujejo, da bo letošnje leto število obolelih za klopnim meningoencefalitisom najvišje v zadnjih štirih letih.
Obolevnost za klopnim meningoencefalitisom je povezana z aktivnostjo klopov. Kdaj torej zboli največ ljudi?
Slika obolevnosti je podobna skoraj vsa leta. Klopni meningoencefalitis je sezonsko pogojena bolezen in ljudje se zato najpogosteje okužijo v času, ko so klopi aktivni, torej v toplejšem poletnem obdobju. Okužbe se najpogosteje pričnejo v času od aprila oziroma maja, največ pa jih beležimo v juliju, avgustu in septembru.
Simptomi bolezni so precej podobni gripi. Kako ljudje prepoznajo, da so zboleli za klopnim meningoencefalitisom?
Pri petinsedemdeset odstotkih obolelih klopni meningoencefalitis poteka v značilni obliki, torej v dveh stopnjah. Prva stopnja bolezni je res podobna značilnemu gripoznemu stanju in se običajno pojavi nekje 7–14 dni po vbodu okuženega klopa. Takrat se pojavi slabo počutje, ki ga spremlja glavobol, povišana telesna temperatura, ki običajno ne presega devetintrideset stopinj, bolečine v mišicah in sklepih, redkeje pa bolezen pospremijo tudi prebavne težave in bolečine v žrelu. Prvi stopnji običajno sledi prosti interval, ki traja od enega dneva do dvajset dni, lahko pa ga sploh ni.
V tem času se pojavi izboljšano počutje. Po tej stopnji se pojavijo značilni znaki vnetja možganskih ovojnic in možganov. Temperatura ponovno poraste, ponavadi nad devetintrideset stopinj Celzija, spremlja jo tudi hud glavobol, slabost in bruhanje, pojavi se lahko otrdel vrat. Razmeroma pogosto pride do tresenja rok in jezika, pojavijo pa se tudi težave z mišljenjem in s koncentracijo. Včasih se pojavijo tudi hujše motnje govora in ravnotežja, paraliza mišic rok in nog. Pri približno petih odstotkih obolelih lahko pride tudi do ohromitve dihalnih mišic.
Kakšne so lahko dolgoročne posledice bolezni?
Pri petindvajsetih odstotkih obolelih klopni meningoencefalitis pusti dolgotrajne težave, ki trajajo več kot šest mesecev. Mednje sodijo motnje koncentracije, težave z mišljenjem, slabši spomin in utrujenost. Pri petih odstotkih obolelih se pojavijo hujše težave, kot so tresenje rok, motnje ravnotežja in govora, motnje zavesti, vedenjske motnje, pareze in paralize mišičnih skupin, vnetje živcev, tudi vnetje srčne mišice in drugih organov in ostanejo trajne. Pri obolelih za klopnim meningoencefalitisom beležimo tudi 1–2 % smrtnih primerov.
Kako, poleg lajšanja značilnih simptomov, poteka zdravljenje bolezni?
Klopni meningoencefalitis zahteva bolnišnično zdravljenje, vendar pa žal ni specifičnega zdravljenja oziroma zdravil. Ker je povzročitelj bolezni virus, je zdravljenje usmerjeno zgolj v lajšanje simptomov. Pri dolgotrajnih težavah je primerna tudi rehabilitacija, ki lahko omili določene težave. Bolniki se lahko vključijo tudi v posebne programe, če imajo težave z govorom in mišljenjem.
Kako razširjena je bolezen v Sloveniji?
Slovenija sodi med endemske države s klopnim meningoencefalitisom z zelo visoko incidenco bolezni, ki znaša več kot 10 obolelih na 100.000 prebivalcev in se lahko primerja z baltskimi državami. Obolevnost je najvišja v predelu centralne Evrope. Zanimivo je, da je tudi Avstrija, preden so uvedli cepljenje in s tem dosegli petinosemdesetodstotno precepljenost, imela visoko obolevnost, sedaj pa je ta zelo padla in znaša le 0,1 na 100.000 prebivalcev. Z drugimi besedami so s tem uspehom v zadnjih desetih letih preprečili okrog 330 primerov bolezni na leto. V Sloveniji zboli vsako leto v povprečju 275 prebivalcev.
Na vsake tri do štiri leta se pojavi višja obolevnost in ta je ravno letos ponovno visoka. V preteklih treh letih smo imeli v Ljubljanski regiji dokaj nizko obolevnost, ki je znašala 7–13 obolelih na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 8–12 obolelih na 100.000 prebivalcev. Podatki za letošnje leto se še zbirajo, vendar pa na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana ocenjujemo, da bo v Ljubljanski regiji obolevnost znašala okrog 20 obolelih na 100.000 prebivalcev. Ljubljanska regija se glede na obolevnost uvršča na tretje mesto, takoj za Kranjsko in Koroško, kjer je incidenca najvišja. Stopnja obolevnosti je seveda odvisna tudi od tega, kakšna je bila zima. Če je bila toplejša, klopi ostanejo aktivni, se razmnožujejo in jih je torej več v naslednjem toplejšem obdobju, ko posledično beležimo tudi višjo stopnjo obolevnosti.
Kdo je bolezni najbolj izpostavljen?
Bolezni so izpostavljeni predvsem tisti, ki živijo na gozdnatih predelih in vsi, ki veliko časa preživijo v naravi. Za klopnim meningoencefalitisom zboli nekaj več moških kot žensk. Največ jih zboli v obdobju od petintridesetega in petinšestdesetega leta. Sicer pa obolevajo tudi otroci, ki imajo manj kot pet let.
Kako se lahko zaščitimo pred boleznijo?
Osnovna zaščita je primerna obleka za v gozd, s katero preprečimo vbode klopov. Priporočljiva je tudi uporaba repelentov, predvsem na vseh predelih, kjer koža ne bo pokrita z oblačilom. Ko pridemo domov, je obvezno, da se temeljito pregledamo in klope čim prej odstranimo, če smo jih morda našli na telesu. Pomembno je, da obleko, ki smo jo nosili v naravi, po prihodu domov takoj operemo.
Najbolj učinkovito zaščito pa seveda predstavlja cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki poteka v treh odmerkih, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega do treh mesecev, tretji odmerek pa nato čez šest do dvanajst mesecev. Potrebni so tudi poživitveni odmerki, prvi tri leta po tretjem odmerku, vsi nadaljni odmerki pa na pet let. Pri cepljenju moramo biti seveda previdni pri določenih skupinah. Mednje sodijo nosečnice, imunsko oslabeli bolniki in bolniki z avtoimunskimi boleznimi. V teh primerih je najprej treba oceniti višino tveganja in se ustrezno posvetovati pred prvim cepljenjem.
Kdaj je cepljenje najbolj priporočljivo opraviti?
Cepimo skozi vse leto, tudi poleti. V primeru vboda klopa je priporočljivo, da najprej počakamo štirinajst dni in spremljamo, ali se bo pri posamezniku razvila bolezen. Če se ni, lahko takoj pričnemo s cepljenjem. Najbolj primeren čas za cepljenje je sicer obdobje, ko klopi niso aktivni, od novembra do marca, torej v hladnejšem obdobju leta. Priporočljivo je, da v tem času opravimo vsaj dve cepljenji, s katerima že vzpostavimo zaščito za prihajajočo sezono.
Kako ocenjujete stopnjo precepljenosti v Sloveniji?
Želeli bi si, da bi bila višja, kot je trenutno. Ocenjuje se, da ta znaša 5–10 % v ljubljanski regiji, ponekod v Sloveniji pa je tudi višja, ker je na določenih področjih tudi višja ogroženost. Strokovnjaki si seveda želimo in prizadevamo, da bi se cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu uvedlo v redno shemo cepljenja že pri otrocih, vendar pa zaradi finančnih omejitev trenutno to žal ni mogoče. Zavedamo pa se, da so finančni razlogi marsikdaj prepreka posameznikov pri odločitvi za cepljenje.
