Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vsi se dnevno dotikamo pip, kljuk, miz, ročajev nakupovalnih vozičkov, ograj, gumbov na kavomatih, v dvigalih in na bankomatih, jedilnih listov, solnic, denarja ter drugih predmetov, na katere so drugi z umazanimi rokami in slabimi higienskimi navadami prenesli mikroorganizme.

Avtorica: Maja Korošak

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.

Verjetnost za okužbo je največja v zaprtih javnih prostorih, npr. v trgovinah, kinodvoranah, čakalnicah, kjer se zadržuje večje število ljudi, zato moramo tam še posebej natančno upoštevati zlato pravilo, da je preventiva boljša kot kurativa. Zato velja prvo in osnovno navodilo: umivajmo si roke! Čiste roke nas varujejo pred bakterijami in virusi, povzročitelji številnih bolezni, ki so lahko tudi usodne. Prenos mikroorganizmov lahko občutno zmanjšamo povsem preprosto in učinkovito, le dosledni moramo biti.

Redno in pravilno umivanje rok je zelo pomembno zlasti pred jedjo, po uporabi stranišča ali menjavi plenic, rokovanju, prihodu domov, dotikanju živali, dotikanju denarja, pred in po obisku bolnika, pred pripravo hrane, vstavljanjem kontaktnih leč ipd. Tako odstranimo vidno umazanijo in tudi številne nevidne mikroorganizme, zaradi katerih lahko, če jih vnesemo v usta, nos, oči, na druge sluznice ali ranjeno kožo, zbolimo za prehladom, gripo, nalezljivimi črevesnimi boleznimi ali kakšno drugo prenosljivo boleznijo umazanih rok.

Običajno zadostuje umivanje s toplo vodo in milom ter temeljito brisanje s čisto suho brisačo. Na javnih mestih in povsod, kjer voda in milo nista dostopna, pa je zlasti v času povečanih virusnih ali bakterijskih obolenj po stiku z okuženimi predmeti priporočljiva uporaba sredstev za razkuževanje oziroma dezinfekcijo rok (robčki, pršila, geli), ki vsebujejo vsaj 60 odstotkov alkohola.

V času epidemij

Priporočljivo je opraviti občasno dezinfekcijo površin, ki se jih doma ali v službi pogosto dotikamo.

Pri čiščenju stanovanja ne smemo pozabiti razkužiti kljuk na vratih, ročajev hladilnika, omaric, pomivalnega in pralnega stroja ter ostalih naprav, pa tudi stikal za luči.

V službi z dezinfekcijskimi robčki najmanj enkrat tedensko obrišite svojo mizo, tipkovnico in telefon.

Vse našteto je zlasti pomembno v času epidemij različnih bolezni dihal in prebavil, katerih virusi ali bakterije se zelo hitro prenašajo z bolnikov na ljudi ter površine v njihovi bližini.

Ne dotikajmo se sluznic

Pogovarjali smo se z doc. dr. Tatjano Lejko Zupanc, dr. med., predstojnico Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki se močno strinja s tem, da je umivanje rok najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb: »Hkrati je tudi najbolj preprost in najučinkovitejši.«

Kje se zadržuje največ virusov in bakterij?

»Večina površin, ki se jih veliko ljudi dotika, je polna mikroorganizmov. Če nekdo močno bruha, je z virusi lahko okužena vsa okolica. Prav tako v primeru virusne driske, kjer so kontaminirane posteljnina in obleke. Mikroorganizmi so vse okoli nas, odvisno pa je od epidemioloških razmer. Pozimi so v ospredju respiratorne okužbe, poleti pa bakterijske okužbe prebavil. Če se moramo veliko stvari dotikati in je bilo na tistem mestu pred nami zelo veliko ljudi, si roke umijmo vedno, ko pridemo domov. Izogibajmo pa se tudi tega, da bi se z rokami dotikali sluznic.

Bolni ostanimo doma

Dr. Lejko Zupanc priporoča tudi to, da kadar smo bolni, ne hodimo okrog in ne širimo okužbe. In še: »Če imamo neodložljive opravke, bi bilo prav, pa če se sliši še tako nenavadno, da si na usta in nos nadenemo masko in s tem zaščitimo druge pred okužbo. Če imamo stike z ljudmi, posebno bolnimi, se prav tako zaščitimo z masko in rokavicami.

Če smo bolni, kihajmo v rokav (ne v dlan!), še pogosteje si umivajmo roke in menjajmo robčke – tako bomo manj nevarni za druge,« dodaja dr. Lejko Zupanc in še posebej izpostavlja, da so kot preventivni ukrep zelo pomembna cepljenja. »Pozimi se cepimo proti gripi, majhne otroke cepimo proti rotavirusu, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Res je, da se Slovenci ne cepimo prav radi. Med evropskimi državami imamo najnižjo precepljenost, z izjemo tistih cepljenj, ki so za zdaj po zakonu obvezna.«

Kdaj se cepiti?

Dr. Tatjana Lejko Zupanc starejšim cepljenje toplo priporoča: proti gripi enkrat letno, proti pnevmokoknim okužbam pa vsaj enkrat v življenju. Predvsem pa naj se po njenem mnenju proti omenjenim okužbam cepijo ljudje s kroničnimi boleznimi (predvsem bolezni srca, ožilja, pljuč). Še najbolj ogroženi so bolniki, ki prejemajo imunosupresivno terapijo (medrol ali biološka zdravila), zato sta omenjeni cepljenji zanje nujni.

Imunosupresivna terapija se uporablja pri preprečevanju zavrnitve presadka (presajenega organa ali tkiva), zdravljenju avtoimunskih boleznih (revmatoidni artritis, multipla skleroza, Crohnova bolezen …) in pri zdravljenju nekaterih neavtoimunih vnetnih bolezni (alergijska astma).

Kateri so še preventivni ukrepi v obdobju, ko okoli nas mrgoli virusov in bakterij?

»V sezoni gripe in prehladov in respiratornih virusov odsvetujem, da se z majhnimi otroki gibljete na mestih, kjer se zadržuje veliko ljudi. Majhni otroci so namreč najbolj občutljivi in lahko tudi najtežje zbolijo. Če ima otrok, ki je podvržen respiratornim okužbam ali pa je posebej občutljiv, sorojenca v vrtcu, je včasih celo smiselno ob epidemijah tega sorojenca vzeti iz vrtca.«

Na splošno se nekoliko premalo zavedamo pomembnosti preprečevanja okužb s higieno, nekateri ljudje pa s tem lahko tudi pretiravajo. Kje je tista zdrava meja? Dr. Lejko Zupanc: »Odvisno je od človeka samega. Če ste krhki ali imate bolezen, zaradi katere je imunski sistem oslabljen, potem je pametno, da se pazite malo bolj, pa čeprav izpade nenavadno. Gripa pri nekom, ki ima levkemijo, ali pa pnevmokokna pljučnica pri bolniku, ki že prejema kisik, sta lahko življenjsko usodni.«

Naša sogovornica za konec še pove, da smo v Sloveniji, kar zadeva zdravstvene delavce, naredili velik napredek. »Že nekaj let se aktivno s tem ukvarjamo in vpeljali smo dober nadzor, izdelan imamo tudi kazalnik kakovosti. Glede preprečevanja okužb v bolnišnicah smo dosegli primerjalno zelo dober rezultat, nimamo pa podatkov za zdravstvene domove in za domove za ostarele.

Načini prenosa virusov in bakterij

Katere so bolezni umazanih rok? Dr. Tatjana Slejko Zupanc: »To je zelo širok pojem, gre za bolezni prebavil, ki se prenašajo na ta način, prav tako virusne okužbe dihal (prehlad, gripa), … Prenos prek rok je najpogostejši prenos virusov in bakterij.

Drugi načini prenosa so kapljični (z vdihavanjem), tako se prenaša večina respiratornih okužb. Kapljice z virusi in bakterijami se lahko usedejo na površine in si jih oseba potem z rokami prenese na sluznice.

Po zraku se prenašajo tuberkuloza, ošpice, norice, tudi na precej dolge razdalje. Virusi in bakterije se lahko prenašajo tudi s hrano in krvjo ali z vodo, poznamo pa tudi spolno prenosljive bolezni. Poleg tega obstaja ogromna skupina tako imenovanih vektorskih bolezni, ki jih prenaša zunanji prenašalec od človeka na človeka ali od živali na človeka. Značilna takšna bolezen je klopni meningoencefalitis.«

 

 Redno in pravilno umivanje rok naj bo zlasti pred jedjo, po uporabi stranišča ali menjavi plenic, rokovanju, prihodu domov, dotikanju živali, dotikanju denarja, pred obiskom bolnika in po njem, pred pripravo hrane, vstavljanjem kontaktnih leč ipd.

 Pozimi se cepimo proti gripi, majhne otroke cepimo proti rotavirusu, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam

 V sezoni gripe in prehladov in respiratornih virusov se z majhnimi otroki ne gibamo na mestih, kjer se zadržuje veliko ljudi.