Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vsako leto proti koncu jeseni začnejo svoj neprijetni pohod virusi gripe, ki dosežejo vrh v januarju in februarju in v posteljo položijo približno 10 % populacije letno. Čeprav gripo ljudje pogosto jemljejo z levo roko in nanjo gledajo kot na nenevaren prehlad, pa lahko ta še kako pokaže zobe in je sploh nevarna za skupine, ki so bolj občutljivega zdravja, kot so starejši, kronični bolniki itd. Čeprav cepivo proti gripi obstaja že dolgo, kažejo podatki o precepljenosti v Sloveniji izjemno nizke številke, deloma tudi zaradi vseh mogočih predsodkov in teorij zarot, ki krožijo o cepivih med ljudmi.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić 

Nadja Šinkovec, dr. med.

Nadja Šinkovec, dr. med.

Podrobneje nam je področje virusov gripe prijazno razložila zdravnica Nadja Šinkovec, dr. med., in specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kaj je gripa

Gripa ali influenca je visoko nalezljiva akutna virusna bolezen dihal, ki jo pri ljudeh povzročajo trije tipi virusa gripe, in sicer A, B in C. V sezoni gripe med ljudmi običajno krožita tipa A in B, razlaga Nadja Šinkovec, dr. med., pri čemer je tip A bolj odgovoren za epidemije, tip B pa za omejene izbruhe v denimo šolah in vrtcih, medtem ko tip C praviloma povzroča zgolj posamezne primere pri ljudeh.

Aktualni tipi virusov gripe se iz sezone v sezono spreminjajo, dr. Šinkovec pove, da smo v preteklih sezonah beležili viruse gripe tipa A, in sicer seva A(H1N1) in A(H3N2) ter viruse gripe tipa B. Občasno se nepričakovano pojavljajo tudi novi podtipi virusa gripe, ki jih populacija še ni srečala, in v takih primerih zboli večje število ljudi. Takšni novi podtipi lahko povzročijo pandemijo.

Virus gripe se sicer prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kihanju, kašljanju in govorjenju ter se širijo največ na razdalji enega metra, kot lahko preberemo na spletni strani NIJZ. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezni) je kratka (en do tri dni), bolezenski znaki pa zajemajo praviloma visoko telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah, bolečine v žrelu in kašelj.

Število okuženih

Nadja Šinkovec pove, da natančnega podatka o številu zbolelih za gripo v posamezni sezoni v Sloveniji nimamo. Obolevnost za gripo je težko meriti, saj precej ljudi ob bolezni niti ne obišče zdravnika, niti se vsak posameznik z znaki virusne okužbe ne testira na gripo. Zato imamo v Sloveniji vzpostavljeno mrežno spremljanje gripe, v katero je vključenih približno 40 ambulant osnovnega zdravstvenega varstva po Sloveniji ter dve bolnišnici. S takšnim načinom spremljanja ne zajemamo podatkov iz celotne slovenske populacije, temveč zgolj iz vzorca populacije, kar pa za oceno poteka sezone popolnoma zadostuje. Šinkovčeva navaja, da sta bili po podatkih NIJZ zadnji dve sezoni po številu primerov gripe primerljivi, so pa lani iz bolnišnic poročali o nekaj več hospitalizacijah, torej težjih potekih bolezni kot leto poprej. Šinkovčeva sicer ocenjuje, da vsako leto za gripo zboli približno 10 % populacije, kar pomeni okrog 200.000 oseb.

Cepivo

Prva cepiva proti gripi so se pojavila že v tridesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, ki so prešla v širšo uporabo okrog leta 1945. Danes so cepiva razširjena po vsem svetu in Šinkovčeva pove, da na NIJZ cepljenje proti gripi priporočajo vsem, saj je to najboljši in najučinkovitejši način za zaščito pred okužbo in boleznijo samo. Opaža, da se ljudje še vedno premalo zavedajo nevarnosti gripe, ki pri mlajših, zdravih osebah običajno res poteka blažje, toda zadeva ni tako enoznačna in gripa ima lahko, sploh pri določenih skupinah prebivalcev s povečanim tveganjem, težji potek in zaplete. Cepljenje se zato še posebej priporoča skupinam prebivalcev s povečanim tveganjem, kot so starejši nad 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi, nosečnice, osebe z izjemno povečano telesno težo ter majhni otroci, saj je pri teh skupinah večja možnost, da bi gripa potekala v težji obliki in z več zapleti, tudi z večjo smrtnostjo.

Ker se sezona gripe običajno začne v decembru in svoj vrh doseže v januarju ter februarju, Šinkovčeva meni, da je idealen čas za cepljenje že v novembru, saj človeško telo po prejetem cepivu potrebuje vsaj teden ali dva, da se vzpostavi zaščita. Prav tako priporoča cepljenje pred začetkom vsake sezone gripe, saj se virusi gripe spreminjajo in ima cepivo vsako leto malce drugačno sestavo, zaščiti namreč proti virusom, za katere se predvideva, da bodo krožili v sezoni; hkrati pa ščiti le eno sezono in je treba zaščito vsako leto obnavljati.

Stran s predsodki

Zaradi vedno večjega nezaupanja ljudi do cepiv in v dobi, ko je s pomočjo spleta že vsak drugi sam svoj zdravnik, tudi v zvezi s cepivom proti virusu gripe krožijo številni predsodki, toda Šinkovčeva zagotavlja, da je cepivo varno, gre pa tudi za mrtvo cepivo, ki bolezni ne more povzročiti.

Osnova za takšne predsodke so verjetno nekateri neželeni učinki, ki se lahko pojavijo ob cepljenju samem, običajno so blagi in prehodni ter niso nevarni. Tako Šinkovčeva omenja, da so najpogostejše lokalne reakcije v obliki rdečine, otekline in bolečine na mestu vboda, pojavijo se lahko tudi blage sistemske reakcije ob aktivaciji imunskega sistema, kot so povišana telesna temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol in utrujenost, ki v nekaj dnevih izzvenijo.

Razloži, da cepiva spodbudijo naš imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni. Če pride oseba kasneje v stik s povzročiteljem te bolezni, ga naš imunski sistem prepozna in zaščiti osebo pred boleznijo. Cepljenje torej povzroči prav takšen ali celo boljši odziv imunskega sistema kot okužba, vendar brez zapletov, ki bi jih lahko povzročila bolezen.

Učinkovitost cepiva

Žal cepivo proti virusu gripe ne zagotavlja popolne zaščite, ta se giblje med 40 in 60 %. Njegova učinkovitost je tako odvisna od tega, koliko se dejansko ujema s krožečimi tipi virusa gripe, poleg tega pa je odvisna tudi od karakteristik osebe, pri starejših ljudeh je učinkovitost slabša kot pri mlajših ipd.

Vendar pa Šinkovčeva poudarja, da je cepljenje kljub temu koristno. Tudi če cepljenega človeka napade gripa, je potek bolezni običajno lažji, zmanjšajo se možnosti zapletov, hospitalizacije in smrtnosti – kar je še posebej pomembno za skupine s povečanim tveganjem.

V Sloveniji cepljenje proti gripi stane 14 €, navaja Šinkovčeva, vendar po novem ZZZS v celoti krije cepljenje skupinam s povečanim tveganjem, torej osebam, starim 65 let in več, kroničnim bolnikom, nosečnicam ter osebam z izjemno povečano telesno težo.

Precepljenost v Sloveniji

V Sloveniji smo po precepljenosti proti gripi na repu evropskih držav, pove sogovornica. Po preliminarnih ocenah se je v lanskem letu cepilo 4,5 % prebivalcev Slovenije, kar je nekoliko več kot leto poprej, ko je bilo cepljenih 4,1 % prebivalstva. Nekaj višji delež je zaslediti tudi pri starejših od 65 let, kjer je bilo lani po preliminarnih podatkih cepljenih 12,9 % oseb, starih 65 let in več, spet malenkost več kot sezono prej, ko jih je bilo cepljenih 11,7 %. Še vedno pa je ta delež prenizek, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) namreč priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost proti gripi pri starejših od 65 let.

Živalske gripe

V preteklosti se je večkrat pojavil strah pred pandemijo virusov gripe, dejansko živalskih virusov gripe, ki so na ljudi preskočili z živali, danes pa o njih skoraj ne slišimo več. Zdravnica razloži, da so tovrstni preskoki virusov živalske gripe (ki so drugačni od humanih virusov gripe) z živali na človeka v resnici izjemno redki. Nadaljuje, da primerov odmevne ptičje gripe v Evropi pri ljudeh ne zaznavamo, pojavlja se v glavnem v Aziji, večinoma med rejci perutnine, ki imajo z živalmi tesne stike in kjer je higiena slabša, in tako občasno, a zelo redko, pride do posameznih primerov prenosa virusa na človeka.

Za pandemsko gripo iz leta 2009, ki so jo v začetku poimenovali prašičja gripa, pa zanimivo razloži, da je šlo pravzaprav za neposrečeno poimenovanje bolezni. Ime ‘prašičja gripa’ je namreč dobila zato, ker so bili deli tega virusa podobni delom virusov živalske – prašičje gripe. Kasneje so ugotovili, da je novi virus krožil med ljudmi, med prašiči pa ga niso zasledili. Ta pandemski sev med ljudmi sicer še vedno kroži kot običajna sezonska gripa in ne predstavlja več posebnega tveganja, doda, saj je bilo od leta 2009 z njim v stiku že veliko ljudi, zato ne predstavlja nič večjega tveganja kot vsi ostali sezonski virusi gripe.

A Gripa je virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo trije tipi virusov gripe.

B Cepivo proti gripi je izdelano na osnovi predvidevanj, kateri virusi gripe bodo krožili v prihajajoči sezoni.

C Čeprav je cepivo proti gripi varno, je precepljenost v Sloveniji še vedno zelo nizka