Mehansko predihavanje zaradi posledic okužbe s koronavirusom in covidne pljučnice ima za telo velikanske posledice – dihalne težave, izguba mišične moči in vzdržljivosti ter upad kognitivnih funkcij so le nekatere od posledic, s katerimi se spopadajo bolniki po preboleli okužbi.
Avtorica: Anja Kuhar Glišić
doc. dr. Primož
Novak, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine
Katere so najpogostejše težave, kako poteka rehabilitacija, kdo jo izvaja itd. nam je do potankosti orisal doc. dr. Primož Novak, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, vodja rehabilitacije covidnih bolnikov z najtežjim potekom na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča Ljubljana (URI Soča).
Program rehabilitacije težkih covidnih bolnikov
Rehabilitacijski program za kritično bolne bolnike na URI Soča uspešno izvajajo že vrsto let, kar se je izkazalo za ključno ob nastopu pandemije covida-19, ko so ga hitro in uspešno prilagodili za zdravljenje najtežjih covidnih bolnikov, je povedal doc. dr. Primož Novak. Na rehabilitacijski oddelek URI Soča so prve bolnike sprejeli spomladi 2020, približno dva meseca po potrditvi prvega primera v Sloveniji. Šlo je za bolnike z najtežjim potekom okužbe s koronavirusom, pri katerih je prišlo do odpovedi dihal, zaradi česar so potrebovali mehansko ventilacijo.
Od začetka pandemije do trenutka pogovora z dr. Novakom (18. 1. 2022) je na URI Soča opravljalo rehabilitacijo 146 covidnih bolnikov, pri čemer dr. Novak opozarja, da k njim na rehabilitacijo pride le vrh ledene gore vseh težko obolelih s covidom-19. V prvem valu, ko se je pandemija v Sloveniji s pomočjo popolnega zaprtja hitro zaustavila, je bilo na URI Soča sprejetih le šest bolnikov, v drugem in tretjem valu je bilo takšnih 110 bolnikov, v četrtem valu, ko je bilo cepljenje na voljo vsem, pa je bilo takšnih 26.
V prvih treh valovih je bila povprečna starost bolnikov, ki so potrebovali rehabilitacijo, 60 let, v kasnejših valovih se je starost začela zniževati in njihova najmlajša bolnica je imela le 31 let, navaja Novak. Običajno je šlo za bolnike s pridruženimi boleznimi, največ je bilo bolnikov s povišanim krvnim tlakom in drugimi boleznimi srca in ožilja, s sladkorno boleznijo, s kroničnimi pljučnimi boleznimi ter tistih s povišano telesno težo. Približno 15 % je bilo prej zdravih, brez pridruženih bolezni.
Polno cepljena le dva bolnika
Od skupno 146 covidnih bolnikov, ki so opravljali rehabilitacijo na URI Soča, sta bila polno cepljena le dva, navaja Novak in dodaja, da tudi bolniki sami praviloma obžalujejo, da se niso cepili. Večini težjih primerov bi se lahko s cepljenjem izognili, še dodaja.
Rehabilitacija se začne po preboleli okužbi
Bolniki pridejo na celostno rehabilitacijo v URI Soča po zaključenem akutnem zdravljenju in ne naravnost z intenzivnih oddelkov, saj sicer ne bi bili sposobni za sodelovanje.
Bolnike sicer po ukinitvi umetnega predihavanja na intenzivnih covidnih oddelkih prevedejo na spontano dihanje in jih nato po izboljšanju stanja premestijo na navadne covidne oddelke, kjer običajno še nekaj časa potrebujejo dodatek kisika. Že v času akutnega zdravljenja začnejo zgodnjo rehabilitacijo. Ko so sposobni aktivnega sodelovanja v procesu rehabilitacije približno pol ure in ko niso več kužni, je smiselna premestitev na URI-Soča, dodaja Novak.
Po enem do treh mesecih bolnišničnega zdravljenja bolniki pridejo na URI Soča naravnost iz bolnišnic ter se vključijo v program celostne rehabilitacije, ki traja štiri do osem tednov. V tem času skuša široka ekipa strokovnjakov pri bolnikih doseči (1) osamosvojitev pri osnovnih vsakodnevnih opravilih, (2) izboljšanje mišične moči, splošne kondicije in dihalnih funkcij ter (3) samostojno hojo s pomočjo bergel oz. pri starejših vsaj z oporo na hoduljo.
Zlata vredna ekipa strokovnjakov
V rehabilitacijskem timu, ki bolnikom pomaga pri vračanju v običajno življenje, sodelujejo zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine kot vodja ekipe, negovalno osebje (diplomirane medicinske sestre, zdravstveniki tehniki in bolniške strežnice), fizioterapevti in respiratorni fizioterapevti, delovni terapevti, psihologinja ter socialna delavka.
Vse bolnike obravnava tudi služba za klinično prehrano, ki jo sestavljajo zdravnica specialistka in dve dietetičarki. Po potrebi priskočijo na pomoč še konzilijarni internist, nevrolog, logopedinja ipd. In po Novakovih besedah prav vsak član ekipe doda svoj košček v mozaik uspešne rehabilitacije bolnika.
Edina tovrstna institucija v Sloveniji
URI Soča je žal edina institucija v Sloveniji s tako ekipo, ki pokriva rehabilitacijo po težki bolezni v tako širokem smislu, pravi Novak.
Oddelek za rehabilitacijo bolnikov z okvarami perifernih živcev in po poškodbah, kamor sprejemajo bolnike po kritični bolezni, ima 31 postelj. Novak opozarja, da je oddelek večino časa lahko le 80-odstotno zaseden, saj so bolniki, ki so bili zdravljeni v enotah intenzivne terapije, pogosto kolonizirani z bolnišničnimi bakterijami, odpornimi proti običajnim antibiotikom in morajo biti zato nameščeni v izolirnih (enoposteljnih) sobah. Ker imajo na oddelku le dve taki sobi, je treba v ta namen uporabiti še dvoposteljne sobe, kar zmanjšuje kapacitete oddelka. Vse razpoložljive postelje so zasedene, na sprejem pa trenutno čaka 30 bolnikov.
Za bolnike po covidu-19, ki (še) ne izpolnjujejo meril za sprejem v URI Soča, obstaja možnost štiritedenske rehabilitacije v zdraviliščih Laško in Dobrna. Ta sicer po obsegu in trajanju ni primerljiva s celostno rehabilitacijo na URI Soča, vseeno pa pri številnih zadostuje in za nekatere lahko pomeni začetek rehabilitacije pred sprejemom na URI Soča.
Segmenti rehabilitacije
V primerjavi z ostalimi kritično bolnimi bolniki, ki pridejo na rehabilitacijo, je rehabilitacija težkih covidnih bolnikov zahtevnejša tako po obsegu kot tudi v samem trajanju, razlaga Novak. Bolniki imajo po mehanski ventilaciji težave na številnih področjih:
Dihalne težave: Bolniki po prebolelem covidu-19 in respiratorni odpovedi zaradi slabe dihalne funkcije potrebujejo respiratorno fizioterapijo. Zaradi hitrejše utrudljivosti tudi počasneje napredujejo. Poleg tega se pri covidnih bolnikih v akutnem obdobju pojavlja več žilnih zapletov, saj okužba s covidom-19 povečuje nagnjenost k trombozam in posledični pljučni emboliji, kar dihalno funkcijo še dodatno poslabšuje. Pogostejše so tudi dodatne bakterijske, virusne ali glivične okužbe pljuč, ki povzročajo sekundarne pljučnice.
Mišična oslabelost: Pri težkih covidnih bolnikih v sklopu kritične bolezni in umetnega predihavanja pride do okvare perifernega živčevja in mišic. Pri tem ne gre le za splošno oslabelost zaradi ležanja in pljučnice, pač pa za nevrološko okvaro in posledično hudo mišično oslabelost. Bolniki zato ob sprejemu na rehabilitacijo niso sposobni ne hoje ne opravljanja vsakodnevnih opravil (oblačenje, sedenje, skrb za osebno higieno, toaletne potrebe ipd.).
Dodatne nevrološke okvare: Poleg značilnih nevropatij/miopatij Novak navaja, da so dokaj pogost zaplet pri bolnikih po težkem poteku covida (opažajo jih pri približno 40 % bolnikov) kompresijske okvare perifernih živcev v predelih komolcev in nog. Bolniki v umetni komi namreč ne čutijo pritiska ob ležanju niti ga ne morejo sprostiti, zato na izpostavljenih mestih lahko pride do okvare živcev s posledično slabšo funkcijo rok(e) ter padajočega stopala. Te težave lahko vztrajajo od nekaj mesecev pa celo več kot eno leto po zaključku rehabilitacije.
Motnje govora in požiranja: Kot posledica mehanskega predihavanja se pri bolnikih zaradi vstavljenega tubusa lahko pojavi tudi ohromelost oz. pareza žrelnih mišic in pareza glasilk, kar lahko vodi v motnje požiranja in govora, pri čemer se pojavlja nevarnost zatekanja tekočine ali hrane v pljuča. V takih primerih je potrebno sodelovanje logopedinje.
Kognitivne posledice: Ne nazadnje so tu še kognitivne posledice prebolele okužbe, saj ima, velik del bolnikov po težkem poteku covida težave z miselno upočasnjenostjo, pozornostjo in spominom ipd., pri številnih pa se pojavljajo tudi depresija in anksioznost. Bolniki so namreč med mehansko ventilacijo v umetni komi, lahko jih mučijo moraste sanje, zato je čas rehabilitacije več kot primeren tudi za predelavo teh izkušenj ob ustrezni podpori psihologa.
K sreči je možno upade pozornosti in določene izvršilne kognitivne sposobnosti izboljšati in trenirati, prav kakor gibanje, zato tovrstne težave običajno izzvenijo, čeprav številni bolniki s težkim potekom še mesece po rehabilitaciji poročajo o kognitivni utrudljivosti, motnjah koncentracije ipd., kar jim lahko otežuje tako vsakodnevno življenje kot vračanje na delo.
Kdaj je konec rehabilitacije?
Rehabilitacija na URI Soča traja od štiri do osem tednov in ko bolnik doseže zastavljene cilje in/ali njegovo funkcijsko stanje doseže plato, je odpuščen v domačo oskrbo, pri čemer se na sestanku s svojci pogovorijo o vsem potrebnem in razjasnijo morebitne skrbi. Svojcem pojasnijo in pokažejo, kaj vse bolnik že zmore in česa še ne, da bi se, po eni strani, zavedali njegovih omejitev, po drugi pa jim, sicer z najboljšim namenom, ne bi dajali nepotrebne »potuhe« oz. pomoči. Seznanijo jih tudi z uporabo morebitnih pripomočkov.
Kontrola sledi po štirih mesecih, ko sta mišična moč in vzdržljivost že boljši, številni bolniki pa še vedno potožijo o izrazito povečani utrudljivosti in večina jih še ni sposobna vrnitve na delo. Šele po tem obdobju se začne vračanje na delo tistih bolnikov, ki so še delovno aktivni, pri čemer je vračanje odvisno od same narave dela, pridruženih bolezni, predbolezenskega stanja ipd., zato se ocenjujejo individualno.
Kot lahko vidimo, je časovni okvir težkega poteka covida-19 zelo dolg: najprej en do tri mesece v akutni bolnišnici, nato 4–8 tednov rehabilitacije, štiri mesece domače rehabilitacije – in tako lahko preteče tudi devet mesecev, da so ljudje sposobni vrnitve na delovno mesto. Precej dolgo obdobje in veliko težav ter truda, vloženega v zdravljenje in rehabilitacijo, čemur bi se bilo v večini primerov mogoče izogniti s cepljenjem.
Preberite tudi prispevek: Izgubljanje mišične mase pri dolgotrajnih boleznih – ABCzdravja.si
ABC
A Rehabilitacija najtežjih covidnih bolnikov se začne po koncu akutnega bolnišničnega zdravljenja.
B Pomaga pri izboljšanju dihalnih in kognitivnih funkcij, mišične moči, vzdržljivosti, spretnosti itd.
C Od 146 bolnikov, vključenih v rehabilitacijo na URI Soča, sta bila le dva polno cepljena.
