Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V javnosti so že odzvanjale tragične zgodbe, ki so bile posledica obolenj z rotavirusi. Okužbe s slednjimi se najpogosteje pojavljajo zgodaj spomladi in pozimi in so lahko tudi smrtno nevarne, zato moramo biti zdaj še posebej pozorni. Kaj moramo vedeti o rotavirusih, da do omenjenih zgodb ne bo več prihajalo, smo povprašali Bredo Zakotnik, dr. med., specialistko pediatrije.

Avtorica: Katja Štucin

 

Kaj so rotavirusi in kakšna obolenja povzročajo v primeru okužbe?

To so mali okrogli virusi, ki povzročajo črevesno nalezljivo bolezen. Bolezen se običajno začne z bruhanjem, povišano telesno temperaturo, temu se v nekaj urah pridruži driska, ki jo pogosto spremljajo tudi bolečine v trebuhu. Bolezenski znaki se pojavijo en do tri dni po okužbi, obolenje pa povprečno traja od pet do osem dni. Ker obstaja več različnih tipov rotavirusov, otroci lahko prebolijo tudi več rotavirusnih okužb, vendar pa naslednje okužbe praviloma potekajo blažje.

Z rotavirusi se lahko okužijo tudi večji otroci in odrasli, so pa pri njih bolezenski znaki običajno manj izraziti.

V uvodu omenjam tragične zgodbe, ki so odzvanjale v javnosti, saj okužba z rotavirusi lahko pripelje celo do smrti majhnih otrok. So le-ti najbolj ogrožene skupine?

Tako je, najbolj ogroženi so zelo majhni otroci, predvsem mlajši od treh let, ki se lahko zelo hitro izsušijo. Zaradi pogostih in obilnih odvajanj povsem tekočega blata so izgube tekočin velike, pogosto bruhanje pa dodatno onemogoča, da bi otrok izgubljeno tekočino nadomestil s pitjem.

Omenjeni virusi so torej predvsem nevarni za majhne otroke. Kakšna je njihova obolevnost v Sloveniji, če upoštevamo, da najbrž obstajajo le podatki za težje primere, ko so otroci hospitalizirani?

Res je, kot rotavirusno okužbo prijavljamo le dokazane primere, to so večinoma bolniki, ki so bili obravnavani v bolnišnici. V letu 2013 je bilo v Sloveniji zaradi rotaviroz zdravljenih v bolnišnici 848 oseb, zabeležena je tudi ena smrt. Kakšen je dejanski delež obolelih, lahko le sklepamo. Na podlagi izračunov sklepamo, da je otrok, ki prebolijo rotavirusno okužbo v domači oskrbi in so zdravljeni le ambulantno, približno trikrat več, kot je zdravljenih v bolnišnici (približno 2500 na leto), dejansko število vseh obolelih pa je še tri- do štirikrat večje. Po dostopnih podatkih skoraj vsak otrok do petega leta starosti preboli vsaj eno epizodo rotavirusne driske, kar 80 odstotkov bolnikov pa je ob prvi okužbi mlajših od dveh let.

Kako se rotavirusi prenašajo? Kako se denimo otrok najpogosteje okuži?

Rotavirusi se zelo lahko prenašajo in so močno kužni. Bolni otroci izločajo z blatom ogromne količine rotavirusov ves čas trajanja prebavnih težav, lahko pa tudi dlje, ko driska že izzveni. Preko onesnaženih rok, površin, predmetov in igrač, na katerih se virusi ohranijo tudi teden dni ali več, se prenesejo na druge osebe. Tako se okužba res preprosto širi. Poleg tega so rotavirusi zelo kužni, kar pomeni, da za okužbo zadostuje izredno majhna količina kužnih delcev.

Rotavirusi se sicer preko onesnaženih rok prenesejo v usta in od tam potujejo v črevo, kjer se prilepijo na površino tankega črevesa, vdrejo v črevesne celice, se v njih razmnožujejo in nato širijo, črevesne celice pa ob tem propadejo. Prizadeti so večji deli črevesne sluznice, zaradi tega črevesje ni več zmožno posrkati vode in elektrolitov, kar povzroči drisko. Okvara, ki jo povzročijo rotavirusi, je popravljiva, vendar pa driska traja, dokler se črevesne celice ne obnovijo.

Nam lahko na primeru orišete, kako lahko poteka situacija, ko se majhen otrok okuži z rotavirusom?

Situacij, v katerih se otrok lahko okuži z rotavirusi, je veliko in so zelo raznolike. Dojenčki se pogosto okužijo kar v domačem okolju, okužijo jih lahko starejši sorojenci, ki hodijo v vrtec, ali pa obiskovalci. Nekateri starši se z ne povsem zdravimi otroki, ki so kužni, podajo v nakupovalna središča, na igrišča in razne prireditve. Rotavirusi, ki jih kužni otroci z dotikanjem prenesejo na igrače, igrala, nakupovalne vozičke in druge predmete, se na teh predmetih zelo dolgo ohranijo. Tako se malček lahko okuži tudi preko predmetov in ne le v neposrednem stiku z bolnim otrokom. Podobno se okužijo otroci tudi v vrtcih ali ob drugih oblikah druženja z vrstniki. Verjetnost okužbe je pri majhnih otrocih večja tudi zato, ker še nimajo osvojenih higienskih navad.

Kako se obravnava okužen malček, ko pride po zdravniško pomoč?

Kot vedno najprej starši povedo, kakšne težave ima otrok, potem opravimo klinični pregled. Na osnovi ugotovitev se nato odločimo. Če je otrok še dovolj dobro hidriran in je bruhal le nekajkrat ali se je bruhanje že ustavilo, svetujemo, naj pije čim več tekočin in ostane v domači oskrbi. Če malček neustavljivo bruha že več ur ali če odvaja več kot 8- do 10-krat dnevno velike količine povsem tekočega blata, ga je nesmiselno siliti s tekočino. V takih primerih je običajno zelo slabo hidriran, mlahav, utrujen, več spi in zelo malo ali sploh ne urinira več. Pri takih malčkih je treba nadomeščati tekočine z infuzijo v žilo, zato ga običajno zdravnik napoti v bolnišnico. V bolnišnici mu pregledamo tudi kri in ugotovimo, ali poleg tekočin potrebuje še dodatek sladkorjev, elektrolitov ipd.

Odpornost virusov je vedno večja, poslušamo vedno znova. Veliko med njimi se jih prilagodi in preživijo, pa vendarle, kako lahko vsak posameznik prepreči okužbo z rotavirusi? Kako se lahko zaščitimo?

Treba je natančno upoštevati higienske ukrepe, in sicer res pogosto in učinkovito umivati roke z milom in tekočo vodo! Roke si morajo umivati tako bolni otroci kot tudi osebe, ki jih negujejo. Da preprečimo širjenje okužbe v domačem okolju, moramo poleg umivanja rok poskrbeti zlasti za higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk, čiščenje previjalne mize in predmetov v bolnikovi okolici, zlasti čiščenje igrač, preprečiti moramo tudi medsebojno menjavo dud, stekleničk, kozarčkov in pribora. V obdobju pojavljanja rotavirusnih drisk je nujno v vrtcih in povsod, kjer se otroci zadržujejo v večjem številu, učinkovito in pogostejše čiščenje igrač in ostalih predmetov, igral, površin in tudi tal. V vrtcih se od osebja pričakuje, da si bodo skrbno in pogosto umivali roke in k temu spodbujali tudi otroke. Seveda je treba otroka, ki zboli, takoj poslati v domačo oskrbo ali ga ločiti od drugih zdravih otrok.

Ker vemo, da je kljub upoštevanju higienskih ukrepov okužbo težko povsem preprečiti, je najučinkovitejši način zaščite cepljenje.

Kdaj in za koga je cepljenje primerno?

Cepljenje se priporoča vsem dojenčkom, saj se je, kot smo že omenili, tej okužbi skoraj nemogoče izogniti. Bolj izpostavljeni so gotovo majhni otroci, ki obiskujejo vrtce ali druge oblike skupinskega varstva, ki hodijo na različne dogodke in prireditve, kjer se zbira veliko otrok, ali v nakupovalna središča, in pa dojenčki, ki imajo starejše sorojence v vrtcih. Bolj izpostavljeni okužbi so tudi tisti otroci, ki potujejo v oddaljene kraje z javnimi prevoznimi sredstvi (z letali, avtobusi, vlaki), saj so rotavirusi znani tudi kot povzročitelji potovalnih drisk. Bolj izpostavljeni pa so še tisti majhni otroci, ki zaradi neke kronične bolezni ali težave pogosto obiskujejo zdravstvene ustanove, kot so ambulante, bolnišnice, fizioterapije ipd.

Kako pa se zdravijo posledice rotavirusov?

Posebnega zdravila za zdravljenje tovrstnih okužb nimamo. Omenjene težave lahko le blažimo. Povišano telesno temperaturo znižujemo z običajnimi zdravili v obliki svečk ali sirupa. Zelo pomembno je, da nadomeščamo izgubljene tekočine in skrbimo da se uravnava izguba elektrolitov, in sicer z zadostnimi količinami zmerno sladkanih in slanih tekočin, npr. čaji, juhe, voda, redčeni sokovi, in po navodilu zdravnika s peroralno rehidracijsko tekočino. Priporočamo uživanje zmernih količin lahko prebavljive hrane, primerne otrokovi starosti. Pri dojenih otrocih nadaljujemo z dojenjem.

Le v hujših primerih, npr. zelo pogostega odvajanja velikih količin povsem tekočega blata ali pri pogostem bruhanju, lahko nastopi hujša izsušitev in je treba obolelega zdraviti v bolnišnici, saj moramo tekočine nadomeščati z infuzijo neposredno v žilo.

 

November 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja