Zimske radosti, kuhano vino, sneg, led in … pedikura? Poleti pretežno ženska populacija pogosto pomišlja na to, da si je treba urediti svoje nožice, saj jih želi pokazati v vsem svojem sijaju. Pozimi pa, ko stopala niso neposredno na ogled in jih zakrivajo težki zimski škornji, na pedikuro dostikrat kar pozabi. Specialistka dermatovenerologije Ana Slana trdi, da je zimska pedikura prav tako pomembna kot poletna. Zakaj je tako? V nadaljevanju.
Avtorica: Andreja Hergula
Običajno na pedikuro pomislimo poleti, ko se nosijo odprta obuvala. Je zimska pedikura prav tako pomembna? Kaj se lahko skriva pod zimskimi nogavicami?
Menim, da je zelo pomembno, da tudi pozimi večkrat pomislimo na stopala. Poleti imamo zaradi estetskega videza radi lepa stopala in urejene nohte. A moramo se zavedati, da se ob nošenju zaprtih, težkih obuval noge rade potijo, pogosteje nastanejo otiščanci in glivične okužbe, prav nič redkejši kot poleti niso. Tudi virusne bradavice so enako pogoste v zimskem obdobju.
Kdo mora biti še posebej pozoren na stanje stopal?
Zelo pozorni morajo biti starejši, ljudje s kroničnimi obolenji, kot so sladkorni bolniki, ljudje z okvaro periferne arterijske prekrvavitve ali okvaro perifernih živcev na spodnjih okončinah ter bolniki z limfedemom, pri katerih koža postane občutljivejša za poškodbe, okužbe in razjede. Pogosteje srečujemo deformacije stopal pri ženskah, saj dolgoletna nošnja visokih pet prispeva k okvaram. Za glivične okužbe so poleg prej omenjenih bolnikov in starejših bolj dovzetni tudi tisti, ki se ukvarjajo s športi, kot sta plavanje ali bosonoga vadba, ter pogosti obiskovalci savn ali zdravilišč.
Omenili ste petke – kolikšna je kritična višina petk, kjer se že začenjajo pojavljati težave s stopali?
Kritična meja je že višina nad 4 cm. Če gre za dolgotrajno ponavljajoče nošenje petk, se mehanizem hoje tako spremeni, da pride do drugačne razporeditve teže in posledičnih deformacij stopal.
Pa se ženske zavedajo posledic?
Ne, menim, da tukaj moda prednjači pred zdravjem.
Kdaj lahko rečemo, da gre za hude težave s stopali?
Za hujše težave gre takrat, ko nas stopalo boli. Če imamo težave na točkah stopala, kjer so stalni pritiski, če tam nastanejo otiščanec, virusna bradavica ali glivično spremenjen noht, ki nas moti oz. boli pri hoji, je to vsekakor opozorilo, da je treba nekaj ukreniti. Pedikura in zdravljenje sta v takih primerih vsekakor potrebna.
Kako v zgodnji fazi ugotovimo, da imamo glivice?
Včasih težko ugotovimo, da gre za glivice, saj se pogosto okužba kože kaže le kot blago luščenje, nemalokrat popolnoma brez srbečice.
Kaj pa neprijetne vonjave, jih pri glivicah ni?
Neprijeten vonj povzročajo bakterijske okužbe. Glivična okužba ne povzroča smradu. Pogosto se glivični okužbi, ki nastane v vlažnem medprstnem prostoru stopala pridruži še bakterijska okužba, kar vodi v nastanek neprijetnega vonja, koža prične intenzivno srbeti, se lušči, hkrati pa je vlažna in dobi belkast videz, čemur rečemo maceracija.
So moška stopala bolj ali manj dojemljiva za omenjene težave?
Glivice ne zbirajo spola, jih pa redkeje srečujemo pri predšolskih otrocih. Otiščanci pa so zaradi prej omenjenih visokih pet pogostejši pri ženskah.
Gotovo igra vlogo pri težavah na stopalih tudi telesna teža, mar ne?
Seveda, če je teža povečana več let ali desetletij, to vsekakor vpliva na deformacijo in neenakomerno obremenjevanje stopala, kar velja za oba spola enako.
Torej bi lahko sklepali, da pedikuro priporočate obema spoloma?
Tako je.
Koliko moških pa se sploh odpravi na pedikuro – v odstotkih?
Ocenjujem, da jih je le okrog 5 odstotkov.
Lahko za urejena stopala pozimi poskrbimo doma? Na kakšen način?
Dokler smo toliko okretni, da si stopala lahko dobro pogledamo in sami opravimo vse, kar spada k pedikuri – pregledamo, umijemo, posušimo, namažemo, ostrgamo debelo kožo, postrižemo nohte, lahko to delamo sami doma. Dostikrat se to v zrelih in poznejših letih ali v nosečnosti zaradi zmanjšane gibljivosti konča. Večina starejših zato pri pedikuri potrebuje pomoč.
Kako pogosto naj si mažemo noge?
Stopalo potrebuje toliko nege kot naš obraz. Če si želimo učinka, mora biti nega vsakodnevna. Če je koža stopala suha oz. so potrebe večje, lahko namažemo stopala večkrat na dan, a iz praktičnih razlogov je to za marsikoga težje izvedljivo. Ljudje stopala običajno premalo negujemo.
Je res, da na nogah ne smemo uporabljati krem za roke?
Krem in mazil je ogromno. Uporaba kreme je odvisna od tega, čemu je namenjena. Če gre za izdelek, ki naj bi mehčal kožo, vsebuje salicilno in/ali mlečno kislino, je najverjetneje namenjen zgolj za nego kože stopal, ki je trda oz. debelejša in zato potrebuje tovrstne sestavine v mazilu. Če gre le za negovalen ukrep, kjer želimo kožo navlažiti, namastiti, pa je kakovostna krema za roke uporabna in neškodljiva tudi za stopala.
So za trdo kožo primerni vsi pripomočki za domačo uporabo ali lahko pride do poškodb?
Priporočam, da si pred strganjem trde kože pripravimo 20- do 30-minutno kopel, vanjo stresimo malce sode bikarbone, ki kožo zmehča. Odstranjujmo kožo le tam, kjer je trda, prekomerno poroženela, da ne pride do ureznin in krvavitev. Za manj spretne so primernejši kamni in strgala, tisti pa, ki se čutijo bolj suverene, si lahko z rezili za trdo kožo izvedejo kakovostno pedikuro. Tovrstna rezila je treba redno menjavati in razkuževati.
Kako previdni pri negi stopal pa morajo biti sladkorni bolniki?
Pri sladkornih bolnikih, sploh dolgoletnih, smo zelo previdni, saj imajo ti bolniki motene občutke za zaznavanje pritiska, dotika in bolečine in so posledično dovzetnejši za nastanek ran na stopalih, zato smo pri vseh posegih bolj nežni, bolj zadržani. Želimo namreč preprečiti poškodbo, ki lahko pri takem bolniku povzroči resne zaplete, ki so pri zdravem človeku malo verjetni. Sladkorni bolniki morajo vsak dan pregledovati stopala, paziti, kaj nosijo in uporabljajo za nego stopal, agresivna nega in pripomočki so pri njih lahko zelo škodljivi.
Tem bolnikom svetujemo obisk medicinske pedikure, ki jo največkrat izvajajo medicinske sestre oz. tehniki ali pedikerji z ustrezno izobrazbo s tega področja, ki poznajo sladkorno bolezen in možne zaplete bolezni ter zaplete neprimernih posegov na koži stopal.
Ste vedeli, da …
obstaja več vrst stopalnega loka? Glede na značilnost našega stopalnega loka smo lahko supinatorji, pronatorji, naš stopalni lok pa je lahko tudi nevtralen. O supinaciji govorimo, ko se teža ne prenese na notranji del stopala, ampak ostane na zunanjem delu ter gre proti prstom bolj v smeri mezinca. Pronacija je naravni prenos teže pri koraku. Teža se ob dotiku stopala s podlago na zunanji strani pete prenese proti palcu. Nevtralni stopalni lok pa je nekakšna vmesna stopnja med pronacijo in supinacijo.
Ste vedeli, da …
je največje stopalo na svetu dolgo 40,1 centimetra? Lastnik stopala je 22-letni Jeison Orlando Rodriguez Hernandez iz Venezuele. Razlog za to dolžino stopala je po ugotovitvah Jeisonovih zdravnikov preveč dejavna hipofiza.
