Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kri – tekočina, ki jo poganja srce po arterijah do kapilar in nato po venskem sistemu nazaj v srce. Brez tega tekočega tkiva, sestavljenega iz krvnih celic (45 %) in krvne plazme (55 %), ni življenja. Odrasel človek, težak 70 kg, ima 5 litrov krvi, saj teža krvi odtehta približno 7 % telesne teže.

 

Vsaka krvna celica opravlja svoje posebne naloge

Rdeče krvne celice ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom. Vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže pline, npr. kisik, ogljikov dioksid in druge koristne ali škodljive pline. Človek, ki ima znižano vrednost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov, je slabokrven. Najnižje vrednosti hemoglobina, ko lahko darujemo kri, so za moške 135 g/l in za ženske 125 g/l.

Bele krvne celice ali levkociti igrajo glavno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s pomočjo protiteles.

Krvne ploščice ali trombociti pa so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji strjevanja, ki se nahajajo v plazmi.

 

Krvne skupine

Na rdečih krvnih celicah (eritrocitih) so t.i. antigeni, ki nas razvrščajo v različne krvne skupine. Najbolj pomembna sistema krvnih skupin sta ABO in RhD. Glede na to ločimo krvno skupino A, O, B in AB ter RhD pozitivno in RhD negativno krvno skupino.

Pri nas je najbolj pogosta krvna skupina A (približno 40 %), sledi krvna skupina O (38 %), krvne skupine B je 15 %, AB pa je zelo redka krvna skupina in jo ima približno 7 % ljudi.

RhD pozitivnih oseb je 83 %, RhD negativnih pa le 17 %.

Rh-faktor je antigen, prisoten na rdečih krvnih celicah ali eritrocitih. Tisti, ki imajo ta antigen, so Rh pozitivni, tisti, ki ga nimajo, so Rh negativni.

Krvne skupine se dedujejo, dedujejo se tudi podskupine in Rh-faktor ter se vse življenje ne spremenijo.

 

Kri lahko tudi darujemo

Darovanje krvi je eno najplemenitejših dejanj. Vsak posameznik, ki je zdrav in ki ima vsaj zgoraj omenjene vrednosti hemoglobina v krvi, je povabljen k darovanju. Potrebe po krvi namreč niso tako majhne. Še posebej pomembne so dovoljšnje zaloge krvi v primeru obsežnejših nesreč.

 

Danes jaz, jutri ti

O krvodajalskih akcijah v Sloveniji smo povprašali Polonco Mali, dr. med., spec. transf. med., z Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, ki nam je prijazno razložila organiziranost krvodajalstva pri nas.

 

»Krvodajalske akcije so osnovna oblika organiziranja krvodajalcev v Sloveniji in imajo dolgoletno tradicijo. V sodelovanju transfuzijske službe Slovenije in Rdečega križa Slovenije že vse od leta 1953 gradimo uspešno organizirano krvodajalstvo, s katerim zagotavljamo zadostne količine krvi. Za zagotavljanje zadostne preskrbe s krvjo oz. zadostnega števila krvodajalcev poznamo različne oblike organiziranja. Osnovna oblika organiziranja darovanja krvi so redne krvodajalske akcije. To so akcije, ki so vnaprej načrtovane za celo leto in za vso Slovenijo glede na predvidene potrebe zdravstva po krvi. Načrt rednih krvodajalskih akcij, na podlagi katerega se zagotavlja potrebno število krvodajalcev, pripravita Rdeči križ in transfuzijska služba skupaj. V primeru večjih potreb po krvi se poleg rednih krvodajalskih akcij organizira še dodatne in izredne krvodajalske akcije. Krvodajalske akcije oz. odvzemi krvi se izvajajo na transfuzijskih ustanovah (v bolnišnicah) in na terenu s posebno terensko ekipo.«

Informacije o krvodajalstvu ter krvodajalskih akcijah in vabila na akcije posreduje Rdeči križ preko medijev ali osebno. Bilo bi prav, da se vsak zdrav državljan odzove vabilu, saj bi morali krvodajalstvo razumeti kot »danes jaz, jutri ti«, kar pomeni, da danes mi dajemo kri za nekoga, jutri bodo pa drugi dali za nas.

 

Kako se lahko udeležimo krvodajalske akcije?

Rdeči križ vabi na krvodajalske akcije. Lahko se odzovete vabilu, pogoj je, da ste zdravi. Pred odvzemom krvi pojejte nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kavo. Pomembno je, da niste tešči.

 

Potrebe po krvi

V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Da v Sloveniji pokrijemo potrebe bolnikov po krvi, potrebujemo 300350 krvodajalcev na dan. S transfuzijami nadomeščamo le tisto sestavino krvi, ki bolniku primanjkuje. Iz krvi krvodajalcev pripravljamo krvne pripravke, ki jih delimo na krvne komponente in zdravila iz krvi. S krvnimi komponentami največkrat zdravimo bolnike z rakom ter boleznimi krvi in kostnega mozga, bolnike, pri katerih je treba opraviti večje in zahtevnejše operativne posege, bolnike, ki jim presadijo posamezne organe, ter bolnike s krvavitvami v zgornjih ali spodnjih prebavilih.

 

Operativni poseg in povprečna poraba krvi:

 

SRČNA OPERACIJA6 enot eritrocitov potrebujemo 6 krvodajalcev
OPERACIJA RAKAVIH NOVOTVORBveč kot 20 enot eritrocitov potrebujemo 20 krvodajalcev
PRESADITEV JETER20 enot eritrocitov potrebujemo 20 krvodajalcev
PONESREČENCIdo 30 enot eritrocitov potrebujemo 30 krvodajalcev
ZAPLETI PRI PORODU10 enot eritrocitov ali več potrebujemo 10 krvodajalcev ali več

 

Najpogosteje iskane krvne skupine

O tem ni možno dati enoznačnega odgovora, saj so potrebe različne. Ponavadi sta to krvna skupina A in 0. V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini, zato je tudi največ bolnikov, ki potrebujejo kri omenjenih krvnih skupin.

 

Kdo je lahko krvodajalec in kdo ne?

Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Odstopanja od navedenih pogojev lahko izjemoma odobri zdravnik. Da bi zavarovali tako krvodajalca in njegovo zdravje kot tudi prejemnika pred prenosom bolezni s krvjo, ki bi lahko bile za bolnika usodne, moramo pred samim odvzemom upoštevati določene omejitve.

 

Krvi nikoli ne smejo dati osebe, za katere obstaja večje tveganje za prenos okužb, ki se prenašajo s krvjo (osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadarkoli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo; osebe, okužene z virusom zlatenice hepatitis B in C).

 

Več informacij na spletni strani: http://www.ztm.si/sl/krvodajalstvo/kdo_lahko_daje_kri/

 

Kako poteka odvzem krvi?

V sprejemni pisarni vpišejo vaše osebne podatke v računalniški sistem, kar omogoča  zagotavljanje sledljivosti odvzema od krvodajalca do bolnika. V laboratoriju vam iz kapljice krvi določijo orientacijsko krvno skupino in koncentracijo hemoglobina (ev. slabokrvnost). Ko boste izpolnili medicinski vprašalnik in opravili merjenje krvnega tlaka in srčne frekvence, vas bo pregledal zdravnik, in dokončno ugotovil primernost in izpolnjevanje meril za krvodajalca. Odvzem 450 ml krvi opravijo iz komolčne vene s sterilnim odvzemnim sistemom vrečk za enkratno uporabo. Zaradi potrebe po testiranju vsake odvzete enote krvi na prisotnost označevalcev okužb, ki se prenašajo s krvjo (virus hepatitisa B in C, virusa HIV in sifilisa), odvzamejo hkrati tudi vzorčke krvi v posebne epruvete.

 

Kaj lahko darujemo?

Krvodajalec lahko daruje polno kri (450 ml) ali pa na posebnih celičnih ločevalcih opravijo odvzem samo plazme oz. celic ter krvodajalcu vrnejo ostali del krvi. Za te posebne odvzeme krvodajalca vnaprej naročijo ob določeni uri, le-ta pa lahko odvzem opravi pogosteje kot pri polni krvi (na 24 tedne).

 

Kaj se zgodi s krvjo po odvzemu?

Odvzeto enoto polne krvi po posebnih postopkih ločijo v posamezne komponente: eritrocite, svežo zmrznjeno plazmo in trombocite, ki jih hranijo v posebnih hladilnikih na različnih temperaturah in določeno število dni (eritrocite do 42 dni, trombocite 57 dni, svežo zmrznjeno plazmo do 2 leti) do uporabe za bolnika.

 

Ali se pojavijo kakšni neželeni učinki darovanja krvi?

Neželeni učinki darovanja krvi so redki, pojavi se lahko blaga omotica, vrtoglavica, slabo počutje, včasih tudi izguba zavesti/kolaps, ki pa so prehodni in ponavadi po ustrezni oskrbi krvodajalca (namestitev v ležeč položaj z dvignjenimi nogami, počitek, nadomeščanje tekočine) povsem izzvenijo. Pogostejši so sicer pri mladih krvodajalcih in tistih, ki prvič darujejo kri. Prav zato je pomembno, da se krvodajalec na odvzem ustrezno pripravi (spočit krvodajalec, ki je zaužil lahek obrok, posvet z zdravnikom glede odvzema, pozna postopek odvzema). Prav zato krvodajalec po odvzemu odide v prostore jedilnice na zahvalni obrok, kjer ostane na kratkem opazovanju. Telo nadomesti celice v nekaj dneh po odvzemu, tekočino pa že v nekaj urah po odvzemu. Na dan odvzema svetujemo počitek in odsvetujemo težje fizične napore, npr. dolgotrajen  šport, težje delo, delo na višini, potapljanje, …

 

Najpogostejši krvodajalci – rekorderji

Polonca Mali pove: »Med krvodajalci imamo tudi tiste, ki imajo zavidljivo število odvzemov krvi. Moram pa poudariti, da so vsi, ki dajejo kri, ljudje z velikim srcem, saj so nekomu rešili življenje oz. dali možnost, da ponovno zaživi.«

 

Odzivnost slovenskih krvodajalcev je dobra

V Sloveniji uspešno zagotavljamo nemoteno preskrbo bolnikov s krvjo predvsem zaradi dobrega odziva krvodajalcev,  dobrega organiziranja in načrtovanja krvodajalskih akcij, sprotnega  načrtovanja in usklajevanja med potrebami po krvi in pridobivanjem krvodajalcev na krvodajalskih akcijah. Občasno pa se v določenih obdobjih (počitnice, večja obolevnost prebivalstva zaradi nalezljivih bolezni) pojavijo nihanja pri zagotavljanju zalog. Zaloge krvi so odvisne tako od števila krvodajalcev in števila odvzemov krvi kot tudi od porabe ter potreb. V primerih, ko pride do krajših obdobij pomanjkanja krvi, vabijo krvodajalce na dodatne akcije oz. jih na odvzem vabijo posamično ali preko medijev. Odziv krvodajalcev je v takšnih primerih izjemen.

 

V Sloveniji smo lahko ponosni na to, da imamo uspešno dolgoletno tradicijo krvodajalstva in da sami zagotavljamo zadostne količine krvi, ki jih zdravstvo oz. bolniki potrebujejo. Do sedaj se še ni zgodilo, da kdo, ki je potreboval kri, le-te ni dobil.

 

 

December, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja