Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu, beljakovino v rdečih krvničkah (eritrocite), in potuje po telesu. Preskrba tkiv s kisikom je slabša, če je eritrocitov premalo, če so premajhni, krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina. Znake slabokrvnosti se velikokrat pripisuje splošni utrujenosti zaradi preobremenjenosti z delom in ostalimi zahtevami sodobnega časa in jih velikokrat opredelimo kot kronično telesno in duševno utrujenost. Razvoj slabokrvnosti je običajno postopen, v začetku celo zelo nedolžen, zato ga težje  prepoznamo. Anemija je zlasti pri ženskah izredno pogosta, saj prizadene vsako četrto, zato je prav, da pomislimo tudi na to možnost.

 

Vzrokov za slabokrvnost je več. Do njih nas pripeljejo laboratorijske preiskave. Te nam povedo delež rdečih krvnih celic v celotni prostornini krvi (hematokrit) in količino hemoglobina (beljakovina, ki vsebuje železo in veže kisik) ter velikost eritrocitov. Skupaj z vrednostjo železa v serumu nam ti podatki pomagajo odkriti vzrok za veliko večino anemij. Zanimivo je, da je vzrok utrujenosti lahko pomanjkanje železa tudi, če je vrednost hemoglobina v krvi še normalna.  Normalne vrednosti krvnih preiskav so naslednje:

 

HEMOGLOBIN:

  • moški: 120 do 180 g/l
  • ženske: 120 do 160 g/l

 

HEMATOKRIT:

  • moški: 0,40 do 0,54 ml%
  • ženske: 0,37 do 0,47 ml%

 

Do slabokrvnosti pride običajno zaradi kronične izgube krvi ali zmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Redkeje gre za pospešen razpad eritrocitov zaradi avtoimunskih reakcij ali prirojenih bolezni. Krvavitve so lahko dolgotrajne, kronične ali ponavljajoče. Krvavitve so lahko očitne – krvavitve iz hemoroidov in obilne menstrualne krvavitve. Večja uganka so prikrite krvavitve, ker jih ne opazimo. Velikokrat gre za razjede v želodcu ali tankem črevesju. Tudi krvaveči polipi ali rakave tvorbe v debelem črevesju ali rodilih so lahko izvor tovrstnih težav. Telo ponavadi izgube krvi „prikrije“ s prilagoditvenimi mehanizmi, ki so ponavadi tako učinkoviti, da znakov anemičnosti sploh ne opazimo.

 

Simptomi kronične slabokrvnosti se kažejo kot utrujenost, slabša telesna kondicija, zaspanost, hitrejša zasoplost, glavobol, bledica, omotica. Lasje in nohti so lahko krhki, v ustnih kotih se pojavijo razpoke, jezik je lahko pekoč. Telo je bolj izpostavljeno različnim okužbam in slabo odporno na nizke temperature.

 

PREMALO ŽELEZA

Najpogostejša je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, imenovana tudi sideropenična anemija.  Železo je mineral, ki ga potrebujemo vsi, zlasti tisti, ki smo telesno dejavni. V naših telesih se namreč tvorijo rdeče krvničke, ki delujočim mišicam prinašajo kisik. Pomanjkanje železa v telesu povzroči slabokrvnost, to pa spremlja utrujenost, apatičnost in splošno pomanjkanje energije, kar se negativno odraža na delovni zmogljivosti, prav tako je motena termoregulacija, oslabljen pa je tudi imunski sistem. Telo železo vsrkava. Ni pomembno, ali ga vnesemo dovolj s pravilno izbrano prehrano, večjega pomena je, ali ga telo vsrka na primeren način. Pri odraslih pride do pomanjkanja železa po dolgotrajnih krvavitvah, pri dojenčkih in majhnih otrocih pa zaradi pomanjkanja tega minerala v hrani. Zelo občutljive so tudi ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe mamice. Vsako okrevanje po operaciji ali poškodbi zahteva še posebno pozornost v tem pogledu. Zaradi nepravilno izbrane prehrane lahko za pomanjkanjem železa trpijo tudi starostniki. Tudi vzdržljivostni športniki imajo kar pogosto težave s pomanjkanjem železa. Zaradi dolgotrajnih naporov se poslabša aerobna učinkovitost in sposobnost organizma za ustrezno prilagoditev vzdržljivostnim treningom ter maksimalna poraba kisika.

 

Zaloge železa se nahajajo v črevesnih celicah, kostnem mozgu, jetrih in vranici. So razmeroma majhne, sposobnost organizma za absorpcijo pa je precej omejena. Ob večjih izgubah se zaloge izčrpajo, kostni mozeg pa začne proizvajati manj eritrocitov oziroma so ti majhni in bledi. Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa in se izrazi šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. Ponavadi se izkaže, da je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. Z res pozorno izbiro jedi, bogatih z železom, lahko preprečimo razvoj anemije, izčrpanih zalog pa ne moremo nadomestiti, zato sta obisk pri zdravniku in ustrezna dopolnilna terapija nujno potrebna.

 

HRANA, BOGATA Z ŽELEZOM

Veliko železa vsebuje jedilna čokolada, goveje meso, soja, brokoli, mandeljni, leča, rozine, suho sadje (marelice, datlji, slive), jagode, borovnice, ribez, češnje, brusnice, … Železo iz živil živalskega izvora se bolje absorbira kot iz živil rastlinskega izvora, zato je za isti učinek potrebno rastlinke hrane pojesti precej več. S pretehtano vegetarijansko prehrano lahko zaužijemo dovolj železa. Pozorni moramo biti na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa. To so tanin v pravem čaju in kavi, kalcij in fosfor v mleku in mlečnih izdelkih, fitati in vlaknine v zelenjavi in neoluščenih žitih ter oreščkih. Priporočeno pa je, da hrano, bogato z železom, kombiniramo z zelenjavo in s sadjem, ki je bogato z vitaminoma C.

 

ŽELEZOVI PRIPRAVKI

Železove pripravke nam bo predpisal zdravnik po skrbno pregledani krvni sliki. Ti pripravki obstajajo v obliki sirupov ali tablet. Sami lahko brez recepta izbiramo med različnimi proizvodi, ki jih je tržišče polno. Predoziranost je lahko nevarna, saj se odvečno železo težko izloča iz telesa. Prevelika količina lahko povzroči zastrupitev, zato previdno.  

 

HEMOGLOBIN

Hemoglobin ali rdeči pigment predstavlja 25–35 % rdeče krvne celice. Železo mu daje značilno rdečo barvo. Skoraj 100 % kisika, ki ga kri prenaša po telesu, je vezanega nanj. Večja kot je njegova koncentracija v rdeči krvnički, več bo lahko vezala nase kisika in ga prenesla v posamezna tkiva. Spodnja vrednost hemoglobina v krvi je 121 g/l. Če je vrednost hemoglobina v krvi med 120 in 100 g/l, je anemija blaga. Pri vrednosti hemoglobina med 100 in 70 g/l, je anemija že srednje huda. Za zelo hudo anemijo pa štejemo vrednosti hemoglobina pod 70 g/l.

 

 

Maj, 2008