Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno potrebni ukrepi za zajezitev virusa. Nedvomno nas ti vse zelo omejujejo in nam grenijo lepo jesen. Kakor je bilo napovedano, bo tudi ta vrsta koronavirusa dolgoročno prisotna v populaciji in predvsem različica delta je postala še bolj nalezljiva od predhodnih.
Avtor: asist. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije, Oddelek za nevrološke bolezni UKC Maribor
asist. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije
Gre za naravni cikel virusa, ki s spreminjanjem oz. mutacijami poskrbi za svoje preživetje. V dobrem letu in pol smo virus dodobra spoznali in raziskali ter pridobili zanesljive teste za določanje virusa in več vrst cepiv. Poleg osnovnih ukrepov za preprečevanje okužbe (higiena rok, uporaba zaščitnih mask, razdalja med stiki, prezračevanje prostorov ipd.) so cepiva najučinkovitejša obramba pred težjim potekom okužbe.
Kljub velikemu napredku znanosti in vsakodnevnim dokazom o težavah, ki jih povzročata sama bolezen in pandemija covida-19, se še vedno porajajo dvomi o smiselnosti ukrepov, s katerimi preprečujemo obolevnost zaradi virusa in posredno škodo za družbo. V zadnjih tednih se je sicer delež cepljenih povečal, še vedno pa je ta premajhen, da bi pomembno zmanjšali število težje obolelih. Zaradi obilice pogosto nasprotujočih si in nepreverjenih informacij se je pri nas žal oblikoval določen odpor do cepljenja in nezaupanje v znanost ter zdravstvo.
Tudi od bolnikov z multiplo sklerozo (MS) še vedno prejemamo vprašanja o smiselnosti in varnosti cepljenja. Veliko bolnikov se celo obrača na svoje zdravnike za izdajo potrdila, da je cepljenje pri njih odsvetovano. Zato v nadaljevanju povzemam odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja. Vsi odgovori temeljijo na strokovnih priporočilih. Ne nazadnje se nanje in na zaupanje v znanost zanašamo tudi pri vseh zdravilih, ki jih uporabljamo pri MS. Ta so dokazano v zadnjih dveh desetletjih izboljšala možnosti zdravljenja in prognozo MS. Tako kot so cepiva v zadnjem stoletju zelo zmanjšala pojavnost določenih nalezljivih bolezni.
Cepljenje je priporočeno
Cepljenje proti covidu-19 se priporoča vsem bolnikom z MS. Vemo, da covid-19 bolj ogroža bolnike s težjo nevrološko prizadetostjo, napredujočo obliko MS, starejše, moške, tiste s pridruženimi kroničnimi boleznimi (debelost, sladkorna bolezen, bolezni srca in pljuč) in nekatere bolnike, ki prejemajo zdravila proti CD20 (okrelizumab, ofatumumab, rituksimab) in CD52 (alemtuzumab).
Covid-19 lahko kot vsaka druga okužba poslabša simptome MS ali sproži zagon, čeprav večje pojavnosti zagonov zaradi covida-19 ali samega cepljenja v zadnjem letu ne opažamo. Veliko pogosteje kot z dejanskimi zapleti se ukvarjamo z negotovostjo in pomisleki. Cepiva proti covidu-19 so tudi pri bolnikih z MS enako učinkovita in varna kot pri splošni populaciji. Nobeno od cepiv ne more povzročiti same bolezni, saj vsebujejo le delce RNA ali DNA in v primeru slednje virusni vektor, ki nima sposobnosti razmnoževanja. Predvsem mRNA cepiva (Pfizer BioNTech, Moderna) so priporočena za vse bolnike. Podatki iz zadnjih raziskav sicer kažejo, da je lahko odziv imunskega sistema s protitelesi pri zdravilih proti CD20 in S1P (fingolimod, siponimod) slabši, zato bo verjetno pri teh priporočen tudi tretji odmerek cepiva. Žal trenutno še ni na voljo zanesljivih laboratorijskih preiskav za potrditev odziva na cepiva proti covidu-19.
Preiskava protiteles proti proteinu S virusa SARS-CoV-2, ki povzroča covid-19, ni zanesljivi pokazatelj učinka cepiva in se ga za oceno učinkovitosti zaščite ne priporoča. Preiskave odziva T limfocitov po cepljenju pa prav tako še niso širše preizkušene in dostopne, vemo pa, da je ta prav tako pomemben pri virusnih okužbah.
Edina prava kontraindikacija za cepljenje je preobčutljivost na cepiva z alergično, anafilaktično reakcijo ali akutni zagon bolezni. Cepljenje je potrebno prilagoditi pri bolnikih, ki prejemajo zdravila proti CD20 in CD52. Tistim, ki prejemajo zdravila proti CD20, se priporoča cepljenje vsaj 12 tednov po zadnjem odmerku, če je možno, pa še pred samim začetkom zdravljenja. Odziv na cepljenje je slabši tudi do šest mesecev po alemtuzumabu. Pri ostalih imunomodulatornih zdravilih (interferoni, glatiramer acetat, teriflunomid, dimetil fumarat, kladribin, natalizumab) cepljenja ni potrebno prilagajati ali odlašati. To velja tudi za cepljenja proti drugim boleznim (npr. norice, tuberkuloza, hepatitis, klopni meningoencefalitis idr.). Odsvetujejo se le t. i. živa cepiva (npr. proti rumeni mrzlici ob potovanju v rizična področja), zato se je v teh primerih treba posvetovati s svojim zdravnikom.
Poudariti je potrebno, da samo cepivo ne sproži tako obsežnega imunskega odziva kot okužba z virusom, zato tudi poslabšanja MS po cepljenju ni pričakovati, lahko se le prehodno ob splošni reakciji na cepivo s povišano temperaturo poslabšajo določeni simptomi. Čeprav dolgoročnih učinkov cepljenja za zdaj še ne poznamo, pa poznamo že veliko zapletov s covidom-19, od okvare pljuč, srčne mišice, živčevja ipd. Tveganje za zaplete s covidom-19 je bistveno večje kot tveganje, povezano s cepivom. Odločitev vsakega posameznika pa je, ali se bo cepil in s tem zmanjšal tveganje za težji potek bolezni, ali necepljen tvegal okužbo ter njene zaplete. Ker je slednjih veliko, so koristi cepljenja večje, kot pa tveganje za zaplete po njem.
Upam, da bo ob vse več dokazih o učinku in varnosti cepiv vse manj odprtih vprašanj strokovne in laične javnosti. Prepričan sem tudi, da mora ostati cepljenje prostovoljno in dostopno vsem, saj je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje. V trenutni epidemiji pa je naša odgovornost tudi, da z vsemi predlaganimi ukrepi preprečujemo širjenje bolezni covida-19, ki lahko usodno prizadene najbolj ranljive. Zavedajmo se, da imamo v našem zdravstvenem sistemu dostop do najsodobnejših z dokazi podprtih zdravil. Želimo si, da bi bolniki z MS zaupali stroki ne samo na področju zdravljenja MS, ampak tudi pri širših ukrepih, kot je trenutno cepljenje proti covidu-19.
