Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Ali ne bi bilo izvrstno, če bi en sam vitamin lahko gradil trše kosti in ščitil pred sladkorno boleznijo, multiplo sklerozo, rakom, srčnimi boleznimi in depresijo? Ali celo pomagal znižati telesno težo? Znanstveniki imajo velika upanja za vitamin D, ki nastaja v naši koži, ki je izpostavljena sončnim žarkom.

Nekateri ljudje so bolj podvrženi nevarnosti pomanjkanja vitamina D. To še posebej velja za vse nosečnice in doječe matere, majhne otroke, starejše ljudi, ljudi s temnejšo kožo, in tiste, ki se ne izpostavljajo dovolj sončni svetlobi. Nosečnice potrebujejo vitamin D predvsem za zadostitev lastnim potrebam in za potrebe novorojenega otroka v zgodnjem otroštvu.

Pri ljudeh s temneje pigmentirano kožo pa je proizvodnja vitamina D počasnejša kot pri ljudeh s svetlejšo kožo. Največ klinično izraženega pomanjkanja vitamina D se pojavlja med otroki, ki prihajajo iz Afrike, afriško-karibskega in južno azijskega območja.

Nastanek vitamina D v našem telesu

Vitamin D je skupno ime za  različne oblike tega v maščobi topnega vitamina. Nastaja iz maščob pod vplivom sončnih žarkov UVB v naši koži. Vendar slednji ni biološko aktiven, zato morata poteči še dve kemijski reakciji (hidroksilaciji) v jetrih in v ledvicah, da nastane aktivna oblika vitamina D, t. i. holekalcitriol oziroma vitamin D3.

Viri vitamina D

V našem zmerno toplem pasu nastaja dovolj vitamina D le od marca do oktobra. Trikrat tedensko izpostavljanje obraza in rok soncu po 15 minut med enajsto in šestnajsto uro naj bi zadostovalo. Vendar pa koža ne sme biti namazana z zaščitnim faktorjem.

Ne smemo pozabiti, da dandanes dermatologi opozarjajo pred nevarnostjo razvoja kožnega raka pri prekomernem izpostavljanju soncu. Sonce je najnevarnejše ravno med enajsto in šestnajsto. Zato odsvetujejo izpostavljanje soncu brez ustrezne zaščite z zaščitnimi faktorji v tem časovnem obdobju, ko so sončni žarki najmočnejši in najnevarnejši.

Poleg endogenega vitamina D pa ga lahko dobimo tudi s hrano in prehranskimi nadomestki. Največ ga najdemo v mastnih ribah severnih morij, nekaj ga je v jajčnem rumenjaku, jetrih, mleku ter v polenovkinem olju. Za zadostitev nujno potrebnih priporočljivih dnevnih količin vitamina D sama prehrana ni dovolj. Namreč le velike količine zgoraj naštetih živil ali vsakodnevno uživanje lososa bi zadostilo telesnim potrebam po vitaminu D, kar pa je praktično skoraj nemogoče.

Vloga vitamina D

Vitamin D je ključnega pomena za pravilen razvoj, rast in ohranjanje zdravja. Vitamin D  ohranja močne kosti vse od otroštva do starosti. Vpliva na absorbcijo kalcija iz zaužite hrane v tankem črevesju. Zadostna količina kalcija zagotavlja trdnost kosti. Ob pomanjkanju vitamina D namreč pride so sproščanja kalcija iz kosti, s tem pa kosti postajajo vse bolj krhke. Pri starejših zadostna koncentracija vitamina D in kalcija preprečujeta nastanek krhkih kosti (osteopenije in osteoporoze).

Najpomembnejša nevarnost osteoporoze so padci, ki vodijo v osteoporozne zlome. Pri otrocih pa je vitamin D ključen za preprečevanje rahitisa, bolezni, ki povzroča ukrivljenost okončin in slabe kosti. Dodajanje vitamina D mleku leta 1930 je skoraj izkoreninilo to bolezen.

Sinonima za bolezen pomanjkanja vitamina D sta osteoporoza in rahitis. Vendar pa so ugotovili, da obstajajo še mnoge druge bolezni, ki so verjetno povezane s pomanjkanjem vitamina D.

Vitamin D dokazano krepi imunski sistem. Zadostne količine D vitamina so odlična zaščita pred razvojem gripe.

Multipla skleroza

je mnogo pogostejša v podnebnih pasovih, ki so zelo oddaljeni od ekvatorja. Leta so znanstveniki verjeli, da obstaja povezava med izpostavljenostjo soncu, vrednostim vitamina D in to avtoimuno boleznijo, ki prizadene živce. Ugotovili so, da obstaja povezava med genskim defektom, ki povzroča nižje vrednosti vitamina D, kar vodi v večjo verjetnost za obolevnost za multiplo sklerozo. Kljub tem povezavam pa za zdravljenje in preventivo pred multiplo sklerozo ne priporočajo jemanja vitamina D.

Sladkorna bolezen tipa 2

Nekatere raziskave kažejo povezavo med pomanjkanjem vitamina D in sladkorno boleznijo tipa 2. Ali bi torej lahko dodatki vitamina D pomagali izkoreniniti to nevarno bolezen? Za zdaj ni dovolj dokazov, da bi zdravniki priporočali nadomeščanje vitamina D za preprečevanje nastanka sladkorne bolezni tipa 2. Prekomerna telesna teža in telesno maščevje namreč igrata glavno vlogo pri nastanku diabetesa in nizkih vrednosti vitamina D v krvi. Hkrati pa obstaja tudi povezava med pomanjkanjem vitamina D in sladkorno boleznijo tipa 1.

Veliko raziskav je potrdilo, da ljudje, ki imajo dovolj vitamina D, redkeje zbolijo za nekaterimi oblikami raka, kot je rak debelega črevesja, dojke, prostate in drugi.
Tudi za zdravje srčno-žilnega sistema je vitamin D pomemben. Dokazano pomaga uravnavati krvni tlak. Danes pa potekajo študije, ki dokazujejo pomen vitamina D pri zmanjševanju depresije.

Koliko vitamina D naj bi dnevno zaužili?

Za zaščito skeletnega sistema potrebujemo 800–1000 mednarodnih enot (IE) vitamina D dnevno, kar ustreza 20–25 mcg vitamina D. Za dobro delovanje imunskega sistema, zmanjševanja raka in drugih bolezni pa svetujejo večji vnos, 2000 IE. Lahko ga uživamo vsakodnevno ali enkrat tedensko v sedemkratni dnevni količini.

Osteoporoza v Sloveniji

V Sloveniji se z osteoporozo srečuje okoli 140.000 ljudi, od tega kar 80 odstotkov žensk. Pred nekaj desetletji je bila diagnoza osteoporoza redka, vendar ne zato, ker te bolezni ne bi bilo, temveč zato, ker so prepoznavali le najhujše, to je zlome. Danes se za predhodnico osteoporoze šteje osteopenija, ki pa lahko vodi v osteoporozo.

Osteoporoza je bolezen starejših, ki nastane zaradi nezadostne mineralizacije kosti, ki je posledica pomanjkanja kalcija oz. vitamina D. Bolnike z osteoporozo najbolj ogrožajo zlomi, ki so posledica krhkih kosti. Starejšim se za preprečevanje nastanka osteoporoze priporoča preventivno prejemanje nadomestkov vitamina D in kalcija.

Osteoporoza danes velja za kronično bolezen in ne modno muho, kot so jo skušali prikazati včasih. Prav tako jo počasi zapušča oznaka, da je to bolezen, ki nujno pride s starostjo. Osteoporozi se lahko izognemo, za kar je zelo pomembna zgodnja preventiva (zdrav način življenja v mladosti, gibanje, opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola, zdrava prehrana in poznavanje dejavnikov tveganja).

Dejavniki tveganja so starost bolnika, spol, družinska obremenjenost z boleznijo (dednost), predhodni zlomi, rasa, zgodnja menopavza, neredni menstrualni ciklusi, dolgotrajno zdravljenje z glukokortikoidi, revmatoidni artritis, hipogonadizem. Pravilno, pravočasno in uspešno zdravljenje zagotavljajo tudi dobra obveščenost bolnikov in doslednost pri jemanju zdravil proti osteoporozi.

Rahitis 

Rahitis je predvsem obolenje otrok, ki jim v prehrani primanjkuje vitamina D, ali pa so premalo izpostavljeni sončni svetlobi. Pojavlja se v revnih predelih sveta, kjer je prehrana enolična. Za rahitis so značilne mehke kosti, deformiran prsni koš, spremembe na dolgih kosteh, napihnjen trebuh. Rahitis se lahko pojavi tudi pri odraslih, imenujemo ga osteomalacija. Pojavi se ob povečanih potrebah po vitaminu D in kalciju, na primer v času nosečnosti. Pomanjkanju vitamina D so izpostavljeni tudi strogi vegetarijanci, kadilci in starostniki. Dodajanje vitamina D mleku leta 1930 je skoraj izkoreninilo to bolezen v razvitih predelih sveta.

Zanimivost

Diagnozo osteoporoze se postavi z meritvijo kostne gostote na napravi DEXA, kjer izmerijo gostoto kosti na štirih ledvenih vretencih, kolku in/ali podlakti. Nizka mineralna gostota kosti ogroža bolnika le posredno, nevarni so predvsem zlomi, ki se jih najbolj bojimo. Polovica zlomov se zgodi že v območju osteopenije, predhodnice osteoporoze. Izmerek namreč ne pove ničesar o kvaliteti kosti. Zato je bil v sestavni del diagnostike osteoporoze vpeljan vprašalnik FRAX, ki na osnovi vnesenih dejavnikov tveganja izračuna možnost zloma v naslednjih desetih letih. Zdravljenje potrebujejo tisti ljudje, ki imajo desetletno tveganje za osteoporotične zlome večje od 20 odstotkov in tveganje za zlom kolka večje od 5 odstotkov.

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več