Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Primerov možganske kapi je vsako leto več, prizadenejo pa vedno mlajše ljudi. Več je tudi tistih, ki incident preživijo zaradi boljših pogojev nudenja nujne zdravniške pomoči ter strokovne oskrbe v intenzivnih enotah. Za rehabilitacijo po možganski kapi se v Zdravilišču Laško odloči tudi do 700 pacientov letno. Dobrih razlogov zakaj prav tam, je veliko. Strokovno in prijazno osebje, timsko delo zdravnika, fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda in sestre poskrbijo za dobro okrevanje in prijetno počutje.

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

»Rehabilitacijo po možganski kapi v Zdravilišču Laško, ki je del družbe Thermana, d. d., izvajajmo že od leta 1953. Običajno je to nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki traja 14 dni, z možnostjo podaljšanja do treh tednov. Lahko gre tudi za nadomestno bolnišnično  zdravljenje, kjer bolniki prihajajo k nam od doma ali za obnovitveno rehabilitacijo preko društva bolnikov po preboleli možganski kapi. Pogosto bolniki na lastne stroške rehabilitacijo podaljšajo še za kakšen teden. Bolniki so lahko napoteni na rehabilitacijo preko napotnice osebnega zdravnika ali delovnega naloga. Rehabilitacija pri nas poteka interdisciplinarno. Rehabilitacijska obravnava je timsko delo, ekipo pa sestavljajo zdravnik, fizioterapevt, delovni terapevt, medicinske sestre, logoped, nutricionist ter bolnik, ki je najpomembnejši član ekipe. Pacienta najprej pregleda zdravnik, po natančnem pregledu se odloči za terapijo, rehabilitacija pa v nadaljevanju poteka v sodelovanju tima,« razloži Lasko Gelebešev, dr. med. Delo poteka v ambulanti na oddelku rehabilitacijske zdravstvene nege, na oddelku fizikalne terapije ter delovne terapije. Poleg redno zaposlenih specialistov po potrebi pri rehabilitaciji sodelujejo tudi konziliarni specialisti različnih strok.

 

Toplina človeka in preciznost robota

»Na področju rehabilitacije po možganski kapi beležimo velik napredek. S tem ko se kopičijo znanja o mehanizmu kapi, znanja o okvari in prizadetosti bolnikov, se povečuje tudi znanje terapevtov. Največji napredek pa je gotovo na področju tehnologije, še posebno robotike«, poudari Lasko Gelebešev. Dokazano je, da se pacientom po možganski kapi izboljša stanje na podlagi čim več primernih ponovitev vaj. Prav na področju nevrorehabilitacije robotika prispeva bistven delež uspeha. Robotom pa seveda manjka tisto bistveno, kar lahko človeku v stiski ponudi samo človek. »Od samega začetka rehabilitacije dajemo izjemen pomen dobremu sodelovanju bolnika, njegove družine in zdravstvenega osebja. Zavedamo se, da bolezen prizadene celotno družino in v interesu vseh je, da vsi sprejmejo stanje, v katerem so se nepričakovano znašli. Ker se bolnikova osebnost pogosto spremeni, je to moteče za vse, zato morajo svojci čim prej osvojiti rokovanje z bolnikom, saj na tak način preprečimo obojestransko napetost,« prijazno razloži Klavdija Kocman, tehnica zdravstvene nege.

 

Delovna terapija za nov smisel v življenju

Za večino ljudi, ki preživijo možgansko kap, je zgodnja oziroma takojšnja rehabilitacija ključna, saj podpre in usmerja izboljševanje okvarjenih funkcij, kar številnim bolnikom omogoči, da postanejo ponovno samostojni. Možganska kap lahko pri posamezniku povzroči različne okvare. Najpogostejša posledica je okvara ali zmanjšanje posameznih funkcij, denimo gibanja, govora in občutenja. Pogosto se morajo bolniki ponovno naučiti hoditi, jesti, piti in usvojiti veščine, ki so jih prej opravljali samodejno. Pri usvajanju teh veščin jim pomaga celoten medicinski tim. »Delovni terapevti s svojim znanjem in sposobnostmi nudimo pomoč pacientom v zgodnji fazi medicinske rehabilitacije. Pri vsakem pacientu naredimo okupacijski profil, njegove sposobnosti pa ocenimo s pomočjo testov FIM, RBI in COPM. Na podlagi pridobljenih informacij skupaj s pacientom postavimo kratkoročne cilje in načrt obravnave,« razloži Jure Krivec, dipl. del. terapevt. Program delovne terapije vključuje učenje vseh dnevnih dejavnosti (osebna higiena, učenje oblačenja in slačenja, itd.), izvajanje kognitivnih dejavnosti za izboljšanje spominskih funkcij in koncentracije, dejavnosti za izboljšanje grafomotoričnih spretnosti, kot sta na primer pisanje in risanje ter drugo.

 

Fizioterapija – nepogrešljiva pri rehabilitaciji

Fizioterapija je ena od vej multidisciplinarnega pristopa rehabilitacije pacientov po možganski kapi. Fizioterapevt oceni bolnikovo stanje že pri samem vstopu pacienta v terapevtski prostor. »Mobilnost ocenimo že na prvi pogled. Če vstopi sam, pogledamo njegovo držo, položaj hemiplegičnih udov in način hoje. Če ga pripeljejo na vozičku, opazujemo položaj v vozičku; način sedenja, sposobnost transfera iz vozička na posteljo, sposobnost postavljanja na noge. Za natančnejšo oceno uporabimo razne teste in skupaj s pacientom določimo realne cilje.

Fizioterapija se osredotoča predvsem na ponovno učenje ali izboljšanje izvajanja vsakodnevnih dejavnosti, ki so jih pacienti obvladali pred kapjo. V Zdravilišču Laško to uspešno dosegamo z uporabo terapije Bobath, ki je posebej namenjena posameznikom, pri katerih se pojavijo težave pri gibanju in nadziranju drže,« razloži Urška Gajšek, dipl. fizioterapevtka.

 

Zahtevna zdravstvena nega bolnika po možganski kapi

Na negovalnem oddelku Zdravilišča Laško deluje strokovno usposobljen tim diplomiranih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev, ki izvaja 24-urno rehabilitacijsko zdravstveno nego, katere glavni cilj je čim večja samostojnost bolnika, ko odhaja v domače okolje. »Zahtevnost rehabilitacijske zdravstvene nege se odraža v celostnem pristopu, ne glede na predvideno končno funkcionalno stanje bolnika. Vsaka ponovno naučena in s trudom samostojno opravljena dejavnost bolniku pomeni kakovostnejše življenje v domačem okolju. Pomembno je razumeti bolnikovo nemoč; človek, ki je bil prej samostojen, zdaj potrebuje pomoč. Bolnikova slaba volja je pri tem upravičena, zato potrebuje veliko pozitivne spodbude in razumevanja okolja, predvsem svojcev,« poudari Klavdija Kocman, tehnica zdravstvene nege.

 

Pripomoček BiMeo za rehabilitacijo rok

Prek senzorjev, nameščenih na uporabnikovi roki, in vodenih gibov pripomoček omogoča bolj nepristranski pogled v bolnikovo stanje. Podatki o pospešku, hitrosti, položaju in sili se prek brezžičnega omrežja prenašajo na osebni računalnik, kjer matematični algoritmi med vadbo z roko izračunavajo parametre, ki delovnemu terapevtu sporočajo objektivno oceno bolnikovega stanja. Bolniki po možganski kapi s pripomočkom razgibavajo roke, izboljšujejo koordinacijo, natančnost in ponovljivost gibov.

 

Terapija Bobath za izboljšanje vsakodnevnih dejavnosti

Terapija Bobath sledi najnovejšim nevrofiziološkim in biomehanskim teorijam, sloni na pozitivnem pristopu do bolnika, prenosu terapije v vsakodnevno življenje, izkoriščanju bolnikovih sposobnosti za obnovitev in okrepitev šibkejših delov telesa po poškodbah ali bolezenskih stanjih, ki prizadenejo delovanje živčno-mišičnega sistema.

 

April 2017

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več