Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
vzroki glavobola

Vsakega je že kdaj zabolela glava, najsi bo zaradi prehlada, migrene, utrujenosti, divje noči ali drugih vzrokov. Glavobol je namreč pogosta, večinoma nenevarna težava, in kakor je vzrokov za glavobole kot listja in trave, tako je tudi samih oblik glavobola precej – mednarodna klasifikacija glavobolov navaja več kot 200 različnih vrst! In čeprav so lahko glavoboli znanilci različnih bolezni in bolezenskih stanj, obstaja tudi nekaj preprostejših in celo bizarnih vzrokov zanje.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić 

Bolečine v glavi so si po svojih simptomih različne in mednarodna klasifikacija glavobolov zajema več kot 200 različnih, glavobole pa sicer v grobem delimo na primarne in sekundarne. Primarni vključujejo denimo migreno, glavobol tenzijskega tipa ter rafalni ali klastrski glavobol. Sekundarni glavoboli imajo običajno patološki vzrok in jih povzročajo določena zdravila, različne bolezni, tumorji itd. In medtem ko nekateri glavoboli lahko opozarjajo na resnejša stanja, k sreči večinoma glavoboli niso nevarni.

 Glavoboli kot posledica respiratornih bolezni

Kadar nas v primež dobijo prehladi, gripa ali celo covid-19, se telo med drugim odzove tudi z različnimi oblikami glavobola, ki glede na zgornjo delitev sodi med sekundarne glavobole.

Glavobol, značilen za prehlad ali gripo, se praviloma kaže kot bolečina, ki ne pojenja, poleg tega, da še dodatno poslabša naše počutje, pa lahko vpliva tudi na koncentracijo. Če ga povzročijo vneti sinusi, ima človek občutek stiskanja traku okrog glave, posebno v predelu nosu in sinusov. Tak glavobol se poslabša ob premikanju, običajno pa je najhujši zjutraj, ko so sinusi polni sluzi. Glavoboli ob prehladu so praviloma blažji kot pri gripi.

Zakaj pride do glavobola?

Vzrokov za pojav glavobola ob respiratornih boleznih je več. Lahko denimo nastane kot posledica citokinov, molekul, ki jih sprošča naš imunski sistem, ko se bori proti vnetju. In čeprav je njihova naloga, da vnetje ustavijo, ga lahko tudi povzročijo – z njim pa tudi glavobole.

Glavobol lahko izvira tudi iz vnetja sinusov, ki proizvajajo sluz, s katero vzdržujejo nosne prehode vlažne in pomagajo pri čiščenju prahu, mikroorganizmov in vseh ostalih snovi, ki bi se tam nabirale. Ob prehladu telo poveča produkcijo sluzi, da bi izločilo virus, in zato rečemo, da imamo »polne sinuse« in »zamašen nos«. Polni sinusi zatečejo, da bi se prilagodili količini sluzi, poleg tega pa lahko pritisnejo na trivejni živec, kar povzroči bolečino v ozadju obraza.

Kako si lahko pomagamo?

Ob vnetih sinusih proti glavobolu lahko pomagajo inhalacije ter uporaba različnih pršil za nos in izpiranje nosu s fiziološko tekočino. Pri večini glavobolov, ki jih povzročijo respiratorne bolezni, pomagajo tudi protivnetna zdravila proti prehladu. Ko prehlad ali gripo prebolimo, običajno izzveni tudi glavobol, medtem ko za covid-19 obstoječe raziskave za zdaj kažejo, da lahko glavobol vztraja še lep čas po preboleli okužbi.

Covid-19 in glavobol

Nevrolog dr. Robert Belvis z enote za glavobole in nevralgije na nevrološkem oddelku Bolnišnice svetega Križa in svetega Pavla v Barceloni pravi, naj bi bil glavobol peti najpogostejši simptom okužbe s covidom-19, takoj za povišano telesno temperaturo, kašljem, bolečinami v mišicah in težkim dihanjem.

Covid-19 je še vedno premalo raziskano področje, da bi si strokovnjaki upali z gotovostjo trditi, kaj je vzrok za pojav glavobolov in pri kolikšnem deležu bolnikov se pojavi, saj statistike navajajo vse od 8 pa do 82 %.

Dr. Belvis je skozi lastno izkušnjo prebolevanja covida-19 opisal vsaj sedem različnih glavobolov – od glavobola ob kašljanju, epizodnih glavobolov, tenzijskega glavobola do povsem drugačnega glavobola, ki se je pojavil po ponovnem zagonu simptomov teden dni po nastopu bolezni. Vzrok za nastanek vsaj dela glavobolov pripisuje citokinski nevihti, medtem ko bi bili lahko drugi posledica stresa ter pretirane uporabe telefona in računalnika.

Nekatere raziskave v zadnjem času nakazujejo, da bi pojav glavobola lahko napovedoval klinični potek bolezni bolnika. Tako naj bi sam pojav glavobola napovedoval krajše simptomatsko obdobje, medtem ko naj bi v kombinaciji z izgubo vonja in okusa napovedoval krajšo hospitalizacijo. Dr. Patricia Pozo Rosich, vodja oddelka za glavobole in kraniofacialno bolečino v Univerzitetni bolnišnici Vall d’Hebron, navaja, da naj bi šlo pri bolnikih, ki že v zgodnji fazi simptomov občutijo glavobol, za bolj lokaliziran vnetni proces, kar bi lahko nakazovalo boljši odziv telesa. Po njenih podatkih naj bi se glavobol, povezan s covidom-19, pogosteje pojavljal pri mladih in pri ženskah.

Glavobol zaradi pitja alkohola

Vsak, ki je že kdaj pregloboko pogledal v kozarec, ve, da se telo naslednji dan maščuje z »mačkom«, pri katerem je eden od glavnih simptomov ravno glavobol, ki traja do 72 ur in zna biti precej pasji. Zanj je značilno pulzirajoče razbijanje na obeh straneh glave, običajno na področju čela in senc, telesna dejavnost pa ga običajno poslabša. Pogosteje se pojavi pri ljudeh, ki že tako trpijo za migrenami, tenzijskimi glavoboli in drugimi oblikami glavobolov.

Zakaj pride do glavobola zaradi uživanja alkohola?

Alkohol vsebuje etanol, ki ga želodec absorbira približno 20 %, preostanek pa se ga absorbira v tankem črevesu, od koder potuje po krvi do organov, vključno z možgani. Vzroki, zakaj alkohol povzroči tako hud glavobol, še niso do potankosti raziskani in teorij je več.

Ob uživanju alkohola se razširijo žile, kar stimulira določene živce v možganih in povzroča bolečino. Vpliva tudi na histamin in serotonin v možganih, kar prispeva k pojavu glavobola. Poleg tega naj bi uživanje alkohola v telesu zmanjšalo raven vitaminov (predvsem skupine B), zaradi česar telo težje presnavlja in izloča zaužiti alkohol. Če ga uživamo na prazen želodec, se podre tudi ravnovesje sladkorja v krvi in nizek krvni sladkor prispeva k nastanku glavobola.

Etanol v alkoholu deluje tudi kot diuretik, zaradi česar telo vodo izloči v večjih količinah kot sicer (250 ml alkohola naj bi odvedlo približno 800 ml vode iz telesa) in posledično pride do dehidracije, ki pokaže zobe tudi v obliki glavobola, hkrati pa dehidracija »odplakne« tudi precej elektrolitov.

Kako si lahko pomagamo?

Glavobol zaradi prekomernega uživanja alkohola pozdravi predvsem čas, lahko pa si pomagamo tudi z vitaminom B6, po katerem lahko posežemo že pred načrtovanim večerom ali pa naslednji dan, da poskusimo pregnati simptome glavobola. Še ena od rešitev so nesteroidna protivnetna zdravila, ki pomagajo ublažiti vnetni odziv telesa in blokirajo proizvajanje encimov, ki povzročajo glavobol.

Pri tem strokovnjaki opozarjajo, da se vseeno velja izogniti paracetamolu – ta namreč obremeni jetra, ki po prekrokani noči že tako delajo s polno paro. Naslednji dan telo tudi prosi za vodo, hkrati pa za nadomeščanje elektrolitov nekateri svetujejo tudi uživanje športnih pijač. Čeprav se dan po popivanju odsvetuje pretirano udejstvovanje s športom, zmerna, lahka vadba vseeno pripomore k temu, da se alkohol in toksini čim prej izločijo iz telesa in nas osvobodijo glavobola. Čarobna paličica ne obstaja, najboljša rešitev je, da se alkoholu odpovemo ali ga uživajmo zmerno.

Nikotinski glavobol

Da je kajenje zdravju škodljivo, najbrž ni treba posebej opozarjati, poleg škodljivih učinkov na pljuča in ostale organe pa je eden od stranskih učinkov kajenja tudi glavobol. Ta se lahko pojavi na zadnji strani glave, na obrazu ali na sencih in najpogosteje povzroča migrenske glavobole, sploh pri tistih, ki na dan pokadijo več kot pet cigaret, ter klastrske glavobole. Nekatere raziskave so pokazale, da naj bi bilo kar 80 % ljudi, ki trpijo za klastrskimi glavoboli, kadilcev.

Zakaj pride do glavobola zaradi kajenja?

Aktivno ali pasivno kajenje povzroča glavobole, tako zaradi samega vonja kot s snovmi, ki so v prižganem tobaku cigaret, pip cigar itd. Čeprav še ni povsem raziskano, zakaj točno kajenje pogosto spremljajo glavoboli, obstaja več teorij.

Zaradi nikotina v tobaku se žile zožijo, kar zmanjša pretok krvi v možganih in lahko vodi v glavobol. Zmanjšan pretok krvi v možganske opne pomembno prispeva tudi k sami bolečini, poleg tega ogljikov monoksid dodatno vpliva na pojav glavobola. Ljudje, ki trpijo za migrenami, ki jih sproža vonj, jo hitreje razvijejo, če so sami kadilci ali pa kadi kdo v njihovi bližini.

Kako si lahko pomagamo?

Vprašanje za milijon dolarjev – najlažje tako, da ugasnemo cigareto in se je ne dotaknemo več ali pa se odstranimo iz bližine kadilca. Sicer pa ob pojavu migrenskega glavobola, če nismo kadilci, posežemo po terapiji, ki nam običajno pomaga.

Sladoledni glavobol

»Sladolednemu glavobolu« strokovno pravimo sfenopalatinalna ganglionevropatija, tisti, ki so ga izkusili, pa ga opisujejo kot »občutek zmrznjenih možganov«. Gre za oster, močan in zbadajoč glavobol v predelu čela, za očmi in nosom ter v sencih; je kratkotrajen in večinoma traja do pet minut.

Zakaj pride do glavobola?

Do sladolednega glavobola običajno pride, kadar zaužijemo nekaj zelo mrzlega, npr. sladoled ali hitro zaužijemo večjo količino hladne pijače, še posebej v vročem vremenu. Pojavi se lahko tudi kot posledica nenadnega izpostavljanja telesa večji spremembi temperature, kot je denimo skok v hladno vodo v vročem poletju.

Čeprav si znanstveniki niso enotni, kaj točno povzroči sladoledni glavobol, gre verjetno za stik ledenega z nebom v ustih, tudi v grlu. Ena od teorij pravi, da telo ob nenadnem stiku z mrzlim skuša preprečiti izgubo telesne toplote, zato se žile v trenutku skrčijo, se nato sprostijo, te nenadne spremembe pa povzročijo močno bolečino, ki izgine, ko se telo navadi na temperaturno spremembo.

Kako si lahko pomagamo?

Običajno ti glavoboli izginejo tako hitro, kot so se pojavili, zato jemanje protibolečinskih zdravil ne bi imelo smisla, saj začnejo učinkovati po tem, ko glavobol že izgine. Pomagamo si sicer lahko z zaužitjem tople tekočine ali pritiskom jezika na nebo.

ABC

A Glavoboli so pogosta nadloga, po mednarodni klasifikaciji jih poznamo več kot 200 različnih.

B Čeprav glavoboli lahko opozarjajo na hujše težave, so v večini primerov nenevarni.

C Glavobol je tudi eden od simptomov okužbe s covidom-19.

Ne spreglejte

prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več
staranje kože
Povezava med prehrano in videzom kože, las in nohtov vzbuja zanimanje že od antičnih časov. Koža, lasje in nohti so
Preberi več
zdravljenje glivičnih okužb z zdravilnim lakom
Lokalno zdravljenje glivične okužbe nohtov z zdravilnim lakom, ki vsebuje učinkovino ciklopiroks, je zelo varno in je primerno pri blagi
Preberi več
rak jajčnikov
V Sloveniji v zadnjih letih za rakom jajčnikov zboli 140 žensk na leto, to je približno 14 primerov na 100.000
Preberi več