Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Endodontsko zdravljenje zob ali zdravljenje koreninskih kanalov je potrebno takrat, ko pride do vnetja ali odmrtja zobne pulpe in je prostor, kjer se nahaja zobna pulpa, okužen z bakterijami. Specialist, ki se ukvarja z endodontskim zdravljenjem zob, je endodont. Naloga endodonta je odstranitev vnete ali odmrle zobne pulpe ter odstranitev bakterij iz pulpne komore in koreninskih kanalov. Sledi mehansko-kemična priprava koreninskih kanalov. Cilj endodontskega zdravljenja je dezinfekcija in hermetična zapora koreninskih kanalov oz. prostora, kjer se je nahajala zobna pulpa. Endodontsko zdravljene zobe je na podlagi rentgenskega posnetka treba redno kontrolirati.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

Kdaj je potrebno endodontsko zdravljenje?

Endodontdko zdravljenje je ponavadi potrebno takrat, ko zaradi globokega kariesa, odlomljene zobne krone, skleninskih pokov ali obsežnega protetičnega brušenja zoba ali globokih parodontalnih žepov pride do vnetja ali odmrtja zobne pulpe.

 

»Če so dentinski kanali dalj časa izpostavljeni bakterijam, pride do ireverzibilne okvare zobne pulpe. Ta ireverzibilna okvara zobne pulpe vodi v nekrozo oziroma gangreno zobne pulpe, kar pomeni, da pulpa odmre. Bakterije s svojimi toksini, encimi in delci bakterijske stene ter z drugimi antigeni ob izhodu skozi apikalno odprtino sprožijo periapikalni imunski odgovor, čemur rečemo periapikalna vnetna sprememba ali granulom. Granulom je torej vnetno-imunski odgovor organizma na prisotnost bakterij v koreninskem kanalu. Na ta način se organizem brani, da se bakterije ne bi razširile po celem organizmu,« uvodoma pojasni mag. Nataša Jevnikar, dr. dent. med., specialistka zobnih in ustnih bolezni ter paradontologije.

 

Simptomi

Simptomi oziroma znaki obolenja se razlikujejo glede na to, ali je pulpa še vitalna oz. je »zob živ«, ali pa je pulpa avitalna oz. je »zob mrtev«. Pri vitalni pulpi zob boli na temperaturne spremembe, na hladno in vroče. Bolečina se pojavi ob delovanju dražljaja, traja nekaj časa in nato izzveni. Če gre za akutno vnetje, pa takšen zob lahko boli tudi dalj časa.

Mrtvi zobje praviloma ne bolijo in jih zato odkrijejo po naključju z rentgenskim posnetkom ali pa v obdobju akutnega poslabšanja že kronično prizadete zobne pulpe, ko se pacienti zaradi močne spontane bolečine, ki traja dalj časa, ali otekline poiščejo pomoč zobozdravnika. Akutno poslabšanje ponavadi zaznamo pri padcu splošne telesne odpornosti, pri visoki telesni temperaturi ali ob sistemskih boleznih. Če kronično vnetje traja dalj časa, lahko nastane fistula, skozi katero se drenira oz. izloča gnoj.

»Če zoba ne zdravimo, pride zaradi prisotnih bakterij in bakterijskih antigenov do poškodbe kosti v apikalni regiji. Ta poškodba se kaže kot granulom. Če traja dalj časa, lahko nastane tudi cista,« pove mag. Jevnikarjeva.

 

Zdravljenje

»Pred vsakim endodontskim zdravljenjem je treba narediti lokalni rentgenski posnetek. Iz posnetka razberemo število korenin, obliko, dolžino in ukrivljenost korenine ter vsebnost koreninskih kanalov. Ocenimo tudi biološko vrednost zoba, kar pomeni, da ocenjujemo tudi nivo alveolarne kosti. Vse te parametre namreč potrebujemo pri endodontski obravnavi,« poudari mag. Jevnikarjeva. Primarni cilj endodontskega zdravljenja je dezinfekcija – čiščenje in hermetična zapora koreninskih kanalov.

 

»Če hočemo izvesti intenzivno dezinfekcijo koreninskih kanalov, moramo poiskati koreninske kanale. Pri tem si pomagamo z mikroskopom. Povečava nam omogoča, da vidimo, in kar vidimo lahko zdravimo. Sledi priprava koreninskih kanalov. Koreninske kanale lahko pripravimo ročno ali strojno z uporabo nikelj titanijevih instrumentov. Cilj priprave koreninskih kanalov je odstraniti pulpo in bakterije ter zagotoviti primeren volumen koreninskega kanala, ki nam kasneje omogoči tesno in hermetično polnitev. Za odstranjevanje bakterijskega infekta uporabljamo dezinfekcijske tekočine v kombinaciji z ultrazvočno pripravo koreninskega kanala. Ta tekočina mora priti v stik z apikalnim predelom koreninskega kanala, če hočemo zagotoviti primerno dezinfekcijo,« še pove.

 

Na koncu sledi polnitev koreninskih kanalov, ki mora biti tesna in primerno dolga. »Obvezno je rentgensko slikanje po opravljeni polnitvi, saj zobozdravnik le na ta način lahko ovrednoti kakovost opravljenega dela. Zelo je pomembna tudi kakovost zapore endodontsko zdravljenega zoba. Čeprav je zob primerno endodontsko zdravljen, plomba pa je slaba, je zdravljenje neuspešno zaradi prepuščanja bakterij v koreninske kanale,« opozori na pomen tesne hermetične zapore mag. Jevnikarjeva.

Priporočljivo je, da se endodontsko zdravljene zobe tudi protetično oskrbi, saj v večini primerov zoba po zdravljenju ni mogoče zgolj plombirati, saj je zobna krona precej prizadeta, ampak je zob treba protetično oskrbeti s t.i. endokrono ali pa s fiksnim protetičnim nadzidkom in prevleko.

 

Nujnost kontrol

»Bistveno je in tega bi se morali zavedati vsi pacienti, da endodontsko zdravljenje še ni zaključeno, ko je zob polnjen, ampak je nujna kontrola eno leto po končanem endodontskem zdravljenju zoba. Šele takrat lahko dejansko ovrednotimo, kako uspešna je bila dezinfekcija koreninskih kanalov,« poudari mag. Jevnikarjeva. Po prvi kontroli izvajamo kontrolo na dve oziroma pet let.

 

Splošni zobozdravnik ali specialist endodont?

Obstajajo smernice za splošne zobozdravnike, kdaj je smiselno pacienta napotiti na specialistično endodontsko obravnavo. V teh smernicah so ovrednoteni zobje, ki imajo bolj kompleksno morfologijo koreninskih kanalov. To so ponavadi večkoreninski zobje, zobje z ukrivljenimi koreninami, težko dostopni zobje, zobje, kjer splošni zobozdravnik ne more stabilizirati klinične slike kljub zdravljenju in je najverjetneje vzrok težav neodkrit dodaten koreninski kanal ipd.

»Specialistična endodontska obravnava zajema med drugim tudi zelo dobro vizualizacijo, kajti operativni mikroskop, ki ga uporabljamo pri našem delu, nam omogoča lokalizacijo vseh koreninskih kanalov. Beležimo številne primere, ko so zobje korektno endodontsko zdravljeni, vendar terapevti ne najdejo dodatnega kanala, zaradi česar je bil v preteklosti in žal, pogosto tudi danes, zob neupravičeno obsojen na ekstrakcijo,« pove mag. Jevnikarjeva. Osnovno načelo v zobozdravstvu je namreč ohranitev vsakega zoba, ekstrakcijo se izvede zgolj v nujnih primerih.

 

Uspešnost zdravljenja

Najbolj uspešno je primarno endodontsko zdravljenje, torej ko je zob zdravljen prvič. Uspešnost primarnega zdravljenja je tudi do 95 %. Vsako ponovno endodontsko zdravljenje ima bistveno manjšo uspešnost. Ta se giblje med 65 in 85 %. Mag. Nataša Jevnikar pojasni, zakaj takšno odstopanje: »Pri ponovnem zdravljenju je mogoče pričakovati več zapletov. Endodont mora namreč najprej odstraniti polnitev, prav tako vsaka instrumentacija pusti sledi v koreninskem kanalu, ki jo je včasih težko premostiti. Endodont tudi ne ve, v kakšnih pogojih je predhodni terapevt delal, kakšne so bakterije v zobu, ali je mogoče izvesti celovito dezinfekcijo, saj se bakterije lahko organizirajo v biofilme, ki jih je zelo težko razgraditi. Zato je zelo pomembno, da je primarno endodontsko zdravljenje izvedeno korektno in kakovostno oziroma da je pacient pravočasno napoten k specialistu.«

 

Če je endodontsko zdravljenje neuspešno, je včasih potreben kirurški poseg, imenovan apikotomija, kjer se odstrani granulom skupaj z vršičkom korenine. »Pacient je večkrat postavljen pred težko odločitvijo, ali naj se odloči za dolgotrajno, morda celo boleče, endodontsko zdravljenje ali pa za časovno krajši kirurški poseg, imenovan apikotomija. Pri odločanju med obema posegoma je morda dobro omeniti razliko med njima. Bistvena razlika med posegoma je v tem, da se pri apikotomiji odstrani posledico, torej granulom, medtem ko se pri endodontskem zdravljenju odstrani vzrok, torej bakterijski infekt iz koreninskega kanala,« zaključi mag. Jevnikarjeva.

 

Citati:

»Pri polnitvi je zelo pomembno, da je tesna in primerno dolga. Zelo pomembno je tudi, kakšna je zapora endodontsko zdravljenega zoba. Čeprav je zob primerno endodontsko zdravljen, plomba pa je slaba, je zdravljenje neuspešno zaradi prepuščanja bakterij v koreninske kanale.«

»Beležimo številne primere, ko so zobje korektno endodontsko zdravljeni, vendar terapevti ne najdejo dodatnega kanala, zaradi česar je bil v preteklosti in žal, pogosto tudi danes, zob neupravičeno obsojen na ekstrakcijo.«

 

 

December, 2009

Ne spreglejte

Na svetovni dan multiple skleroze (MS) konec maja je potekala novinarska konferenca, ki jo je organiziralo Združenje multiple skleroze Slovenije.
Preberi več
Vas nevzdržno boli glava, občutite močno kljuvanje in utripajočo bolečino? Velika verjetnost je, da vas pesti migrena. Gre za specifično
Preberi več
Kaj potrebuje vaša koža, če imate vitiligo, luskavico, suho kožo, ki poroženeva ali poškodovane, uničene nohte? Vsakdo potrebuje negovalno kozmetiko,
Preberi več
Počitnice so rezervirane, sedaj lahko le še odštevate dneve? No, ne popolnoma. Da boste s potovanja prinesli le lepe spomine,
Preberi več
Tog občutek v sklepih? Nemirne noči, ker se nikakor ne morete namestiti v udoben položaj za spanje? So neprestane bolečine
Preberi več
Za svoje plovilo moramo poskrbeti že na začetku sezone. Začnite sezono brez skrbi s spomladanskim čiščenjem. V zaprtih prostorih lahko
Preberi več
Vas zanima edinstvena klimatska naprava na trgu, s katero boste varčno ogrevali in hladili prostore ter hkrati prečistili zrak v
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri srčna mišica zaradi oslabljenosti ne more dovolj učinkovito poganjati krvi po telesu. Avtorica: Maja
Preberi več