Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Kdaj peljati otroka k ortodontu, de ne bo prepozno, da ne bi kaj zamudili, je pogosto vprašanje staršev. Odgovor nanj smo poiskali pri ortodontinji Barbari Hrovatin, dr. dent. med.

 

Redno na preglede

Če otrok redno obiskuje zobozdravnika, je zobozdravnik tisti, ki ob pregledu zobovja poleg kontrole higiene, zdravja trdih in mehkih tkiv ustne votline pregleda tudi otrokov ugriz, nepravilnosti v položaju in številu zob, prisotnost tesnega stanja, funkcije orofacialnega področja, kamor spadajo morda še prisotne sesalne razvade, drža odprtih ust, motnje govora, nepravilna funkcija jezika med požiranjem … Če zobozdravnik ob pregledu ugotovi ortodontsko nepravilnost, vas o tem obvesti, otroka pa napoti k specialistu ortodontu.

 

Naj počakamo na stalne zobe?

Še vedno je občasno slišati mnenja, da je za začetek ortodontskega zdravljenja treba počakati, da otroku izrastejo vsi stalni zobje. A je to mnenje napačno, saj je idealni čas za začetek ortodontskega zdravljenja odvisen od vrste ortodontske nepravilnosti. Ortodont pa se glede na vrsto nepravilnosti in starost otroka, v kateri se začne ortodontsko zdravljenje, odloči, ali bo terapija potekala s snemnim, fiksnim, kombiniranim ortodontskim aparatom ali se bo poslužil vaj in pripomočkov za odpravo motenih funkcij orofacialnega področja.

 

Mlečni zobje

Nekatere ortodontske nepravilnosti začnemo obravnavati že v mlečnem zobovju. Med te nepravilnosti spadajo prirojene kraniofacialne nepravilnosti in vse vrste shiz. Zdravljenje le-teh se prične zelo zgodaj in poteka interdisciplinarno z medsebojnim sodelovanjem različnih specialistov.

 

Sicer pa lahko že v mlečnem zobovju, npr. pri petih ali šestih letih začnemo z zdravljenjem prognatije spodnje čeljustnice – to je takrat, ko otrok ugrizne tako, da so njegovi spodnji zobje pred zgornjimi.

Tako zgodaj lahko zdravimo tudi nepravilnost ugriza, ko so otrokovi zgornji zobje mnogo bolj naprej od spodnjih, kot je to običajno, če se ugotovi, da otrok ugrizne tako, da je med zgornjimi in spodnjimi zobmi prostor, kar imenujemo odprti ugriz, če je pri otroku prisoten enostranski funkcionalni križni ugriz. Te vrste nepravilnosti so pogosto povezane z nepravilnimi funkcijami orofacialnega področja, ki so lahko posledica podaljšanih sesalnih razvad – npr. sesanje dude, uporaba stekleničke, sesanje prsta, pogostih prehladnih obolenj, alergij.

V tem obdobju se s terapijo trudimo odpraviti nepravilne funkcije s pomočjo vaj in pripomočkov za miofunkcionalne vaje, nepravilnosti zob in čeljustnic pa največkrat zdravimo s snemnimi ortodntskimi aparati.

Zavedati pa se moramo, da so predpogoj za začetek ortodontskega zdravljenja zdravi zobje, odlična ustna higiena in seveda pripravljenost otroka za sodelovanje.

 

Stalni zobje

Ko otroku izrastejo prvi stalni zobje, vstopi v obdobje menjalnega zobovja, ki traja vse do izpada vseh mlečnih zob in izrasti vseh stalnih zob. V tem obdobju ortodontsko obravnavajo vse že prej naštete nepravilnosti, poleg tega pa tudi obsežna tesna stanja zob, če se ugotovi, da ima otrok nadštevilčni zob, manjkajoči zob, neizrasle zobe.

V obdobju izrasti vseh stalnih zob vse naštete ortodontske nepravilnosti ter zdravljenje aplazij – to je, ko pri pacientu ne pride do razvoja enega ali več zob in je potrebno ortodontsko zdravljenje z namenom zapiranja prostora na mestu manjkajočega zoba ali pripravo prostora na tem mestu tako, da se prostor premosti s protetično rehabilitacijo.

 

Kaj pa odrasli pacienti?

Znanja in vrste aparatov, ki so danes na razpolago, omogočajo uspešno zdravljenje ortodontskih nepravilnosti tudi pri odraslih pacientih, ki iz estetskega ali funkcionalnega razloga niso zadovoljni z videzom svojih zob ali pa je ortodontsko zdravljenje predpriprava za  protetično oskrbo pacienta. Tudi pri odraslih pacientih velja, da je za začetek ortodontskega zdravljenja potrebna dobra ustna higiena in sanirano zobovje ter zdrava obzobna tkiva.

 

Razumevanje ter sodelovanje

Vrsta aparata (snemni, fiksni ali kombinirani aparat ali kombinacija več aparatov) je presoja specialista ortodonta, ki predhodno naredi vse potrebne diagnostične postopke, pripravi načrt ortodontskega zdravljenja in ga predstavi pacientu (in staršem), se z otrokom na primeren način glede na njegovo starost pogovori, zakaj potrebuje aparat, kakšen aparat bo dobil, kako naj ga nosi in ga seveda seznani tudi z njegovimi obveznostmi v času ortodontskega zdravljenja. Za uspeh ortodontskega zdravljenja je najpomembnejši motiviran pacient, dobro razumevanje in zaupanje med pacientom in terapevtom, saj običajno pacient obiskuje ortodonta vsaj nekaj let.

 

Zanimivost

Fluoridi – da ali ne?

Odgovor na to vprašanje, povezano z zdravjem zob pri otrocih, smo poiskali pri Nataši Žepič, dr. dent. med.

 

Poleg dobrega čiščenja zob in izogibanja sladkorjem lahko k zdravim zobem prispevamo tudi s fluoridi. Vendar previdno! Fluoridi res ščitijo zobe pred zobno gnilobo, vendar predoziranje lahko povzroči kredasto bele madeže na stalnih zobeh. Temu se lahko izognemo s pravilno izbiro zobne paste, ki mora biti primerna starosti otroka. Z umivanjem zob je treba začeti takoj, ko v usta pokuka prvi mlečni zobek – enkrat dnevno in pasta ne sme vsebovati več kot 500 ppm fluoridov. Po drugem letu starosti pa naj starši dvakrat dnevno otroku ščetkajo zobe. Ko otrok dopolni 6 let, lahko začne uporabljati običajne zobne paste (1.000–1.500 ppm fluorida ali fluoridov). Če pri otroku opazimo povečano nagnjenost k zobni gnilobi, je priporočljivo poleg tega enkrat tedensko uporabiti še koncentrirani fluoridni gel oz. ustno vodo ali pa naj vsaj dvakrat letno zobozdravnik premaže otroku zobe z visokokoncentriranim fluoridnim lakom.

Otroka tudi čim prej navadite na uporabo zobne nitke in redne preglede pri zobozdravniku.

 

Marec 2013

Ne spreglejte

Z nehotenim uhajanjem urina se srečuje okoli 12,4 % žensk in 5 % moških, kar je že več kot 420
Preberi več
bolečine v hrbtenici
Hrbtenica je eden najpomembnejših in najzapletenejših delov človeškega skeleta. Sestavljena je iz vretenc in medvretenčnih ploščic. Nosi glavo, je steber
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več