Hrup je nezaželen oziroma škodljiv zvok, ki ne le da v človeku vzbuja nemir, temveč tudi škoduje njegovemu zdravju. S hrupom se srečujemo tako v naravnem kot tudi v življenjskem okolju, pogosto pa se mu ni mogoče izogniti niti na delovnem mestu. Gre namreč za enega najpogostejših dejavnikov tveganja pri delu, hrup na delovnem mestu pa lahko resno ogroža zdravje. Prav hrup je namreč glavni krivec za okvare sluha, ki jih ni mogoče zdraviti, lajšamo jih lahko šele s slušnimi aparati. Kaj torej storiti? Najpomembnejši so preventivni ukrepi.
Avtorica: Joži Sinur
»Izpostavljenost škodljivemu hrupu bi lahko primerjali s kajenjem cigaret,« o okvarah sluha pripoveduje Zdenko Šalda, dr. med., spec. mdpš., iz Zdravstvenega doma Trebnje. »Pomembno je, koliko cigaret je nekdo pokadil v življenju, ne pa, ali je nekaj let kadil več, nekaj let manj, ali je celo za nekaj časa opustil kajenje. Pokajeno cigareto bi lahko primerjali z minuto izpostavljenosti hrupu. Več minut ko bomo izpostavljeni hrupu, bolj bomo naglušni,« še nazorno pove.
Najpogosteje je namreč glavni krivec za okvare sluha prav hrup. Ta povzroča tvorbo prostih kisikovih radikalov, ki prek oksidativnega stresa okvarjajo slušne celice notranjega ušesa, razlaga Šalda in dodaja, da sicer ločimo akutno in kronično naglušnost. »Akutna naglušnost je lahko popravljiva ali nepopravljiva in je posledica kratkotrajne izpostavljenosti, na primer močnim pokom,« pojasnjuje, medtem ko je druga oblika oziroma kronična naglušnost nepopravljiva. »Gre za dolgotrajno izpostavljenost škodljivemu hrupu. Za preobčutljive je škodljiv že hrup intenzitete 75 decibelov,« pojasnjuje.
Sicer pa okvaro sluha lahko povzročajo tudi nekatere kemikalije, še pravi Šalda, gre za tako imenovane ototoksične snovi.
Okvare sluha nastajajo počasi in neopazno, ključni so preventivni ukrepi
Največjo nevarnost za okvaro sluha predstavlja hrup. Opredeljujemo ga kot zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka pri delu in škoduje njegovemu zdravju ali počutju. Med najpogostejše težave, ki jih povzroča hrup na delovnem mestu, sicer poleg okvare sluha sodita tudi stres in večje tveganje za nezgode pri delu, saj je hrup za delavce lahko moteč in povečuje tveganje za nezgode.
Če smo škodljivemu hrupu dolgotrajno izpostavljeni, pride do neozdravljive naglušnosti, težave, ki jo lahko lajšamo s slušnim aparatom, o tem, kako si pomagamo pri težavah s sluhom, razlaga Šalda in opozarja, da okvare sluha nastajajo zelo počasi, praktično neopazno. »Naglušnost po navadi najprej opazijo družinski člani zaradi težav pri govorni komunikaciji,« pove o prvih znakih okvare sluha in dodaja, da tovrstne težave ni mogoče zdraviti, zato je obisk otologa potreben šele za predpis ustreznega slušnega aparata.
Preventivni ukrepi so tako pri preprečevanju okvar sluha izjemnega pomena. Hrupu, dežurnemu krivcu za tovrstne težave, se moramo zato, kjer je le mogoče, izogibati, pravi Šalda. »Izbiramo na primer lokale, kjer ni prehrupne glasbe, ali pa se na prireditvah postavimo čim dlje od zvočnikov,« svetuje in dodaja, da bi se morali tudi v domačem okolju navaditi, da uporabljamo ušesne čepke ali glušnike, če uporabljamo hrupno orodje, kot so na primer motorne žage ali kosilnice.
Ne nazadnje se je treba tudi na delovnih mestih strogo držati predpisov o zaščiti sluha, še poudarja Šalda.
Obvezna uporaba zaščite za varovanje sluha pri 85 decibelih
Hrup na delovnem mestu je namreč resna grožnja za zdravje ljudi in eden najpogostejših dejavnikov tveganja pri delu. Ko govorimo o hrupu, ni pomembno le, kako močan je hrup, ki smo mu izpostavljeni, temveč tudi, koliko časa smo mu izpostavljeni. V industriji je sicer meja, kjer je obvezna uporaba zaščite za varovanje sluha, glasnost 85 decibelov.
Za primerjavo povejmo, da je ob običajnem vrvežu v domačem okolju lahko raven hrupa 50 decibelov, v restavraciji, polni gostov, lahko doseže 70 decibelov, mestni promet denimo povzroča 80 decibelov hrupa, v mizarski delavnici jih je lahko že 100, pri motorni verižni žagi 110 in pri pnevmatskem kladivu 130 decibelov, na rok koncertu pa je lahko hrupa tudi 140 decibelov.
Čeprav v povezavi s hrupom na delovnem mestu najprej pomislimo na kovinskopredelovalno industrijo, rudarstvo ali gradbeništvo, pa so hrupu izpostavljeni tudi številni drugi poklici, na primer v kmetijstvu in gozdarstvu pa tudi v izobraževanju, predvsem zaposleni v vrtcih in šolah, ter denimo v gostinstvu oziroma v diskotekah in nočnih lokalih.
Kot pojasnjuje Šalda, so sicer najbolj rizični tisti poklici, kjer zaščita sluha ni izvedljiva, na primer pri glasbenikih v simfoničnem orkestru. Zelo rizična so tudi delovna mesta, kjer uporabo zaščitnih sredstev za sluh zanemarjajo. »Z uporabo ušesnih čepkov ali glušnikov lahko reduciramo škodljivi učinek hrupa celo za 35 decibelov,« še poudarja Šalda.
Okvare sluha zaradi hrupa kot poklicna bolezen?
Ko govorimo o poškodbah sluha pri delu, so te vendarle specifične. Kot pojasnjuje Tatjana Kofol Bric, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je namreč treba prijavo poškodbe pri delu izpolniti takrat, ko nenadna poškodba zahteva vsaj en dan bolniške odsotnosti. »To je razlog, da v tej zbirki ne najdemo primerov poškodb, ki bi nastale zaradi izpostavljenosti hrupu, saj izolirana akutna okvara sluha običajno ne povzroči nezmožnosti za delo. Če pa akutna okvara sluha nastane ob večji eksploziji, so druge poškodbe na telesu prevladujoče in okvara sluha niti ni zabeležena,« razlaga. »Okvare sluha zaradi daljše izpostavljenosti presežnim vrednostim hrupa je treba verificirati kot poklicno bolezen, kar pa se v Sloveniji v praksi ne počne,« še pove.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sicer v zadnjih treh letih med prijavljenimi poškodbami pri delu akutno izgubo sluha prijavitelji v nekaj primerih označili kot naravo poškodbe. Tako so na omenjenem inštitutu leta 2013 zabeležili dva tovrstna primera, leta 2014 jih je bilo šest in leta 2015 prav tako dva primera. »Pri zdravniškem pregledu so bile naknadno kot poškodba zabeležene različne diagnoze, v nekaj primerih tudi barotravma ušesa in enkrat ruptura bobniča,« dodaja Kofol Briceva.
Lani so v povezavi s hrupom zabeležili 94 kršitev
Nevarnosti in tveganja za okvare sluha, ki lahko nastanejo pri delu, na splošno opredeljuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu, kjer so opredeljene tako obveznosti delodajalcev kot tudi delavcev. Gre za ocenjevanje tveganj, usposabljanje za varno delo, zagotavljanje zdravstvenih pregledov, uporabo osebne varovalne opreme in zagotavljanje ustreznega delovnega okolja. Zahteve glede hrupa so konkretneje opredeljene v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, ob tem so oblikovane tudi Praktične smernice za varovanje delavcev pred hrupom na glasbenem in razvedrilnem področju, o zakonodajnih podlagah pojasnjujejo na republiškem Inšpektoratu za delo.
Lani so v povezavi s hrupom zabeležili 94 kršitev, še pojasnjujejo. Največ, 38 primerov, je bilo povezanih z ocenitvijo razmer v zvezi s hrupom, deset primerov so obravnavali glede ustreznosti ocenjevanja tovrstnih razmer, prav tako deset primerov pa zaradi izpostavljenosti delavcev škodljivemu hrupu oziroma prekoračenja mejnih vrednosti. Leta 2015 so skupaj obravnavali 103 kršitve, povezane s hrupom, leta 2014 pa 46.
»Prijav glede hrupa na delovnih mestih in v delovnih okoljih praktično ni. Kršitve pretežno ugotavljamo pri nadzorih, opravljenih glede drugih dejavnikov tveganja, ali pa v sklopu usmerjenih akcij, pri katerih je eden od nadzorovanih dejavnikov tveganja tudi hrup,« med drugim še pojasnjujejo na inšpektoratu.
Vsekakor izpostavljenost hrupu, predvsem dolgotrajna, lahko predstavlja veliko tveganje, zato nikakor ne gre zanemariti zaščitnih ukrepov, preden bo prepozno.
