V zimskih dneh nas ne obiščejo le dobri možje ali snežinke, temveč tudi hripavost, ki je v hladnejšem obdobju še pogostejša. Vzrokov zanjo je veliko, a jih v večji meri hitro in učinkovito odpravimo. V redkih primerih je lahko hripavost tudi pokazatelj resnejših zdravstvenih težav, ki zahtevajo zdravniško obravnavo. O izgubi glasu smo se tako pogovarjali s prof. dr. Ireno Hočevar-Boltežar, predstojnico Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo na UKC Ljubljana.
Kajenje in alkohol lahko vplivata tudi na pojav težav v grlu in žrelu, ki so odraz resnejše bolezni
Tvorjenje glasu poteka s pomočjo grla, pljuč, prsnega koša, žrela, ustne in nosne votline, za normalen govor pa je potrebno optimalno delovanje številnih organskih sistemov. Normalen glas je primerno glasen, čist, kakršne koli spremembe pa lahko pripišemo različnim razlogom. »Na spremembo glasu vplivajo tako spremembe na grlu in pljučih kot tudi duševno stanje posameznika; rek, da je glas ogledalo duše, vendarle ni za lase privlečen.
Seveda se tudi ob nastanku najrazličnejših organskih sprememb na glasilkah, kot so vozlički, polipi, papilome ali ciste, to odraža na našem glasu,« pojasnjuje zdravnica in ob tem poudari, da je v redkih primerih sama hripavost lahko posledica okvare živcev, poškodb ali bolezni mišic, eden izmed možnih razlogov je lahko rak grla.
Prvi simptom nastanka rakave tvorbe na grlu, na glasilkah, je namreč prav sprememba glasu. Če ta traja več kot mesec dni, je prav, da obiščemo zdravnika, saj morda sam izvor vendarle ni povsem nedolžen. »Rak je pogosto posledica nezdravega načina življenja, ki vključuje kajenje, v nekaterih primeri tudi prisotnost kemikalij na delovnem mestu. Kajenje draži sluznico v grlu in povzroča njeno zadebelitev.
V primeru kajenja se zmanjša tudi količina sluzi, kadilci pa zaradi sprememb v grlu pogosteje kašljajo. Rak zgornjega dela grla najpogosteje nastane zaradi prekomernega uživanja alkohola in kajenja hkrati, najbolj na udaru so moški v srednjih letih,« poudarja prof. dr. Hočevar-Boltežar. Zato je potrebno poudariti, da prav kajenje in alkohol skupaj potencirata nastanek samega raka.
Hripavost je lahko tudi znak preobremenjenosti
Vzrokov za nastanek hripavosti pa s tem še ni konec. Glas se spremeni tudi ob bolezni v drugih organih, ki sodelujejo pri tvorbi glasu, ne samo pri boleznih grla – npr. pri pojavu astme, saj se ob tem zmanjša zmogljivost pljuč in je slabša kontrola stalnega toka zraka iz pljuč, ki zaniha glasilki.
Sprememba glasu lahko nakazuje tudi na spremenjeno delovanje glasilk, ki lahko zaradi motenj v delovanju in usklajenosti mišic, ki sodelujejo pri tvorbi in oblikovanju glasu, slabše ali napačno nihata. Torej, če je zdravstveno stanje grla povsem neoporečno, rečemo, da je sprememba glasu posledica funkcionalne glasovne motnje. Hripavost je pogosto tudi znak glasovne preobremenjenosti. »Tristo počepov ne moremo narediti, ne da bi nas bolela kolena,« nas pri tem opozori sogovornica.
Hripavost pri delu
Hripavost tako pogosteje doleti tiste, ki svoj glas uporabljajo pri delu, mednje sodijo tako učitelji, ki skušajo preglasiti razred, kot tudi igralci, pevci in voditelji na radiu ali televiziji. Pri tem gre velikokrat za napačno rabo glasilk, ki je vzrok ne samo funkcionalne glasovne motnje, ampak je lahko posledica te tudi nastanek organske spremembe na glasilkah, npr. vozličev ali polipa.
Verjetno ste tudi sami že kdaj doživeli hripavost, ki vas je doletela po glasnem navijanju na nogometni tekmi ali po naporni zabavi, polni veselega petja. Tovrstna hripavost ob ustreznem glasovnem mirovanju mine v nekaj dneh. V mrzlih zimskih dneh je za spremembo glasu lahko zaslužno tudi akutno vnetje grla, ki ga povzročajo virusi. Pri tem se glasilki odebelita, zaradi česar ne moreta nihati kot poprej, kašelj pa predstavlja še dodatno obremenitev glasilk.
Hripavost kot posledica zatekanja želodčne kisline
Ob virusnih okužbah se glas običajno povrne v nekaj dneh. Hripavost lahko nastane tudi kot posledica zatekanja želodčne kisline iz želodca po požiralniku do žrela in zadnjega dela grla, ob čemer je prisoten tudi kašelj. Sama sprememba glasu je lahko tudi prvi znak bolezni zunaj vokalnega trakta – npr. pokazatelj limfoma, ki zajema bezgavke v medpljučju in pritiska na živec, ki oživčuje glasilko. Ob tem velja še enkrat poudariti, da moramo v primeru hripavosti, ki traja dalj kot tri tedne, nujno obiskati zdravnika, saj lahko v primeru resnejše bolezni prav on poskrbi za nadaljnje preiskave ter preglede.
Izogibajmo se kričanju in hrupnim prostorom
V primeru pojava hripavosti je tako pomembno, da omejimo rabo glasilk. Za okrevanje ob virusni okužbi dihal ali po glasovni preobremenitvi je dovolj že nekaj dni glasovnega mirovanja, v času katerega moramo govorjenje kar se da omejiti ter ga skrčiti le na tisto najnujnejše. To seveda ne pomeni, da nekaj dni ne bomo spregovorili.
Zdravila, ki so na voljo v lekarnah, blažijo draženje v žrelu in posledično zmanjšajo obremenjenost glasilk, ne zdravijo pa same hripavosti. Veliko lahko naredimo tudi sami, še preden se hripavost, ki seveda ni simptom hujšega stanja, pojavi. Izogibajmo se glasnemu in dolgotrajnemu govorjenju, prav tako pa tudi glasnim prostorom, v katerih moramo svoje glasilke še prav posebej napenjati. Med govorjenjem dihajmo in normalno požirajmo slino, ob malo daljšem govoru pa si privoščimo tudi nekaj požirkov vode, da se naše grlo ne izsuši. Izogibajmo se kričanju in uživanju alkoholnih pijač ter kajenju.
Rak grla
je pogosto posledica nezdravega načina življenja, ki vključuje kajenje, v nekaterih primerih tudi prisotnost kemikalij na delovnem mestu. Kajenje draži sluznico v grlu in povzroča njeno zadebelitev ter spremeni količino in kakovost sluzi v dihalih, kadilci zato pogosteje kašljajo. Rak zgornjega dela grla najpogosteje nastane zaradi prekomernega uživanja alkohola in kajenja hkrati, najpogosteje so na udaru moški v srednjih letih.
Glas se nam spreminja skozi različna življenjska obdobja, tako je povsem značilno, da se v času pubertete naš ton spremeni zaradi vpliva spolnih hormonov. Naše glasilke namreč rastejo sočasno z odraščanjem, rastjo telesa. Pri dojenčkih tako merijo 2,5 milimetra, medtem ko glasilke pri odrasli ženski obsegajo od 12 do 17 milimetrov, pri odraslem moškem pa med 17 in 23 milimetrov.
Puberteta privede do hitre rasti glasilk, pri fantih se tako njihova velikost skorajda podvoji, glas pa se znatno zniža. Glasovna zmogljivost se v času odraščanja zmanjša, glas pa postane hripav tudi po zaslugi nestabilnosti nihanja glasilk. V sami puberteti se spremeni tudi sestava glasilk.
