Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Vsi vemo, da je treba shujšati, če imamo preveč kilogramov. In da moramo k zdravniku, če začutimo, da s telesom nekaj ni v redu. Kaj pa zobje? Svetovni dan ustnega zdravja 20. marca je opozoril, da nas mora skrbeti tudi zdravje zob. Ste vedeli, da so lahko srčne bolezni in rak povezani z zdravjem zob in tkiv ob zobeh? Zobje pa nas zanimajo ne le zaradi zdravja, temveč tudi zaradi lepote. Ko Julia Roberts na rdeči preprogi pokaže dve vrsti bleščečih belih zob, se nam milo stori … Jaz bi tudi imel/a takšne. Je beljenje neškodljivo? Kaj pa uporaba laserja in vstavljanje zobnih vsadkov? V nadaljevanju. Temo nam bo pomagala razjasniti zobozdravnica Diana Terlević Dabić, dr. dent. med.

Avtor: Andreja Hergula

Karies? Beljenje odpade.

Beljenje zob sicer nima zveze z zdravjem, a se ga vseeno lotevamo zaradi lepšega videza. A preden se ga lotimo, je treba oditi k zobozdravniku. Če si želimo pobeliti zobe, ne smemo imeti kariesa, dotrajanih in slabih zalivk ter bolnih dlesni in obzobnih tkiv. Stari moramo biti več kot 18 let, saj se zobje do takrat še razvijajo. Zobe moramo pred postopkom profesionalno očistiti, sicer se lahko neenakomerno pobelijo.

Sami svoji zobozdravniki

Zobe si lahko pobelimo sami z belilnimi sredstvi iz trgovine. A pozor, dr. Terlević Dabićeva opozarja na nepravilno uporabo sredstev, s katerimi si lahko poškodujemo zdravo zobovino, po tem nas lahko začnejo zobje skeleti, dobimo neželeno barvo zob, jih obarvamo neenakomerno, poškodujemo mehka tkiva, obrabimo trda zobna tkiva.

Kar v ordinacijo

Lahko nam jih beli zdravnik v ordinaciji. Ta uporabi primerno količino karbamidnega ali vodikovega peroksida, zobe spolira, nanese belilni gel, izpere in nekajkrat ponovi postopek. Vse skupaj traja eno uro, vendar je treba postopek večkrat ponoviti. Po tem nas lahko še nekaj časa moti preobčutljivost zob na toploto, zato zobozdravnik premaže zobe s premazi in predlaga zobno pasto za občutljive zobe. Delo lahko naredi tudi z laserjem ali z uporabo belilnih luči.

Po nastavek in domov

Zobe lahko pobelimo doma pod zobozdravnikovim nadzorom, in sicer s posebnim nastavkom, v katerega doma nanesemo belilo in ga nosimo določen čas glede na dana navodila. Preobčutljivost zob je pri tej metodi manjša.

Na dve leti treba ponavljati

Lahko pobelimo tudi odmrle zobe. Belilo vnesemo v zob pod začasno zalivko in ga večkrat zamenjamo. Ko dosežemo želeno barvo, naredimo dokončno zalivko. Ta vrsta beljenja ne boli. Sicer pa postopke vseh vrst beljenja ponavljamo na dve leti, če želimo obdržati belo barvo. Po mnenju strokovnjakinje se je treba zavedati, da »vsa belilna sredstva rahlo poškodujejo sklenino. Večja je poškodba, bolj je bela barva zoba. Po beljenju so zobje lahko preobčutljivi na kemijske in termične dražljaje od nekaj tednov do nekaj mesecev.« Svetuje tudi, naj se izogibamo »hrani, ki vsebuje barvila (kavi, rdečemu vinu, pravemu čaju), kajenju, saj s tem hitreje pride do ponovnega zabarvanja«.

Hm, bi ali ne bi?

Če želimo za nekaj odtenkov bolj bele zobe, raje prej posezimo po mehaničnem in neškodljivem peskanju zob ter poliranju.

Nad zobe z laserjem

Omenili smo laser. Obstajata dve vrsti laserja, visokoenergetski se uporabljajo kot nadomestilo za običajne kirurške instrumente ali brusilna telesa, nizkoenergetski (mehki) pa se uporabljajo za hitrejše celjenje ran in biološko regeneracijo, uničevanje bakterij, pomagajo pri zdravljenju aft, herpesa. Dobro pri tem je, da se zmanjša ali izloči uporaba anestetikov ter da ni krvavitve. Pri visokoenergetskem laserju so možne opekline, poškodbe oči, kože, zato so potrebna zaščitna očala za zdravnika in pacienta. V zobozdravstvu se uporablja mehki laser, in sicer za zdravljenje vnetij obzobnih tkiv, dezinfekcije koreninskih kanalov pri zdravljenju zob in kot omenjeno, beljenju zob.

Vsadki niso osnova

Mnogo ljudi ima v ustni votlini nameščene zobne vsadke. Ti ne spadajo v osnovno zdravstveno zavarovanje razen pri določenih težkih boleznih in stanjih. Zobozdravniki jih nameščajo od 18. leta naprej. Preden se vstavijo, je treba z rentgenom preveriti stanje čeljustne kosti ter pozdraviti vse bolezni zob ali obzobnih tkiv, sluznic ustne votline.

Nadzidek – ne v hiši, v ustih

Zobni vsadki so implantati, ki so najpogosteje izdelani iz titana od prvega do četrtega razreda ali iz titanijeve zlitine. Vsadek se na podlagi osteointegracije vrašča med živo kostjo in površino materiala. Pri trajanju in kvaliteti zobnega vsadka je pomemben material, iz katerega je izdelan, ter trdna povezava med vsadkom in protetičnim nadzidkom (to je del, na katerega izdelamo prevleko, mostiček, protezo).

Ups, izgubil sem vsadek

Tudi pri vstavitvi vsadkov so možni zapleti. Rana se lahko po operaciji vname, a to se zgodi redko in se lahko pozdravi. Lahko se poškodujejo obnosne votline, kar običajno nima posledic za splošno zdravje ali implantat. Če se poškoduje določen živec v čeljusti, lahko pride do omrtvičenosti (ta lahko traja tudi do nekaj mesecev). Pozni zapleti se lahko zgodijo, ko pride do določenih vnetij, kar lahko vodi do izgube vsadka. Zato je pomembna natančna ustna higiena ter redni pregledi pri zobozdravniku.

 

Ste vedeli, da …

smo sončnega 20. marca praznovali dan ustnega zdravja? Praznujejo ga po 70 državah sveta in seveda tudi v Sloveniji. Pri nas so potekale delavnice za predšolske otroke in šolarje, ki so se med drugim praktično naučili, kako pravilno skrbeti za ustno higieno. Zdravje zob je sicer po besedah dr. Diane Terlević Dabić pomembno za splošno zdravje. Kar 90 % svetovnega prebivalstva boleha za kakšno obliko bolezni zob in obzobnih tkiv (kariesa, parodontalne bolezni ali karcinomov v ustni votlini)! Znanstveno je dokazana povezava med zdravjem zob in obzobnih tkiv ter najbolj razširjenimi zdravstvenimi obolenji, npr. boleznimi respiratornega trakta, prezgodnjim porodom in nizko porodno težo, revmatoidnim artritisom, osteoporozo, s posebnim poudarkom mehanizma delovanja na srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen. Kaj storiti? Ustna higiena mora biti ne samo redna, temveč tudi pravilna, hrana ustrezna, pregledi pri zobozdravniku pa pogosti.

Ste vedeli, da …

imajo današnji tri- in štiriletniki manj kariesa kot nekoč? Zdaj ga ima (le) vsak tretji. Zdravniki priporočajo staršem, da si vzamejo čas za tako preprosto stvar, kot je čiščenje zob – le dvakrat po dve minuti na dan je dovolj. Svetujejo, da na prvi pregled pripeljete že dojenčka, starega šest mesecev. Bodimo zgled tudi sami, tudi starši si čistimo zobe, hodimo na preglede, imejmo odklonilen odnos do sladkih pijač in ne umirjajmo otroka z dudo po prvem letu starosti!

Ste vedeli, da …

so konec predprejšnjega stoletja raziskali, da imajo v Koloradu zaradi vsebnosti fluorida v vodi vsi zdrave zobe? Mnenje zobozdravnikov o fluoridih je takšno: povečajo odpornost zob proti kariesu, zato z njimi otrokom lahko čistimo zobe, a vseeno s količino paste ne pretiravajmo.

 

Maj 2014

Ne spreglejte

V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več