Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Implantati ali zobni vsadki nadomestijo korenino izgubljenega zoba. Kot napreduje ostala medicina, se napredki kažejo tudi v zobozdravstvu. Implantat je tako dobra rešitev v primeru manjkajočega zoba, saj se tako popolnoma ohranita oba sosednja zoba, kar pri klasičnem mostičku ni mogoče. Prav tako pa so lahko v primeru, da posamezniku manjka več zob, zobni vsadki nosilci mostička. Dva do štirje vsadki lahko služijo tudi kot sidrišče za protezo. O podrobnostih smo se pogovarjali z Davidom Dovšakom, maksilofacialnim kirurgom iz D centra v Ljubljani.

Avtorica: Katja Štucin 

 

Kako poteka vstavitev zobnega vsadka? Ali gre za boleč postopek?

Najpomembnejši del implantološke obravnave pacientov je v načrtovanju. Treba je vedeti, kakšen je cilj, torej, kakšna bo dokončna protetična oskrba in temu nato prilagajamo potrebne preiskave pred posegom in same posege. Danes skoraj vedno pred posegom napravimo tridimenzionalno rentgensko slikanje (t. i. računalniško tomografijo s stožčastim snopom ali slikanje CBCT). Po natančnem pogovoru s pacientom in pregledu ustne votline ter rentgenskih posnetkih načrtujemo posege. Te opravljamo v lokalni anesteziji, tako da med posegom pacienti ne čutijo bolečin. Tistim, ki jih je močno strah, damo pred posegom pomirjevalo, tiste, ki so še bolj prestrašeni, pa med posegom uspava anesteziolog. Ne gre samo za to, da mora biti poseg neboleč, tudi pacient mora biti sproščen.

V kakšnih primerih je to edina prava odločitev?

V tistih primerih, ko ne gre nič narobe in so pacient, kirurg in zobozdravnik, ki je izdelal protetiko, zadovoljni z rezultatom. Res pa je, da včasih ni pravih alternativ implatološkemu zdravljenju. Predvsem v primerih, ko pacient ne želi snemne proteze, mostička ali pa zaradi hude izgube kosti ne more nositi proteze.

Ali telo sprejme vsak material? Kateri je najprimernejši?

Materiale, ki jih telo sprejme, imenujemo biokompatibilne. V primeru implantatov je zelo pomembno, kakšni so. Ni samo material tisti, ki je pomemben, ampak tudi oblika, izdelava navojev, pomembno je, kako je obdelana površina, kakšen je stik med implantatom in nadgradnjo. V več kot polovici primerov je treba pacientom dograditi kost, bodisi pred vstavitvijo zobnih vsadkov ali pa ob sami vstavitvi. Dograjevanja kosti izvajamo tudi z različnimi materiali. Vsadki so narejeni v glavnem iz čistega titanija, podobno kot kolčne proteze ali pa ploščice za učvrstitev kostnih zlomov. Redko se uporabljajo keramični vsadki iz cirkonija, vendar je pri njih trenutno težava še v tem, da so narejeni v enem kosu. Pomeni, da imajo že izdelano nadgradnjo, kar ni vedno dobro. Prav tako ne vem za študije, ki bi zagotavljale dolgoročno uspešnost.

Se telo lahko negativno odzove na tovrsten »tujek«? Kaj se lahko zgodi?

Največkrat ne gre za to, da bi se telo negativno odzvalo na material, ampak na motnjo, ki je posledica posega ali protetične nadgradnje. Alergije na titanij so opisane, vendar v tako zelo redkih primerih, da lahko možnost alergij preprosto odmislimo. Če telo zavrne zobni vsadek, rečemo, da ni prišlo do osteointegracije, da se torej implantat ni zrasel s kostjo. Terapevt mora vedeti za pacientove morebitne alergije, kajti vsak tujek, ki ga vstavimo v telo, lahko izzove neželeno reakcijo. Potem so tu še ostali biomateriali, ki se uporabljajo: kostni nadomestki, membrane, s katerimi prekrivamo dograjeno kost, šivi itd.

Pomembno je vedeti, da osteointegracija ni glavni cilj implantološke oskrbe. Cilj je funkcionalen in estetsko lep protetični nadomestek. Predvsem v sprednjem delu zgornje čeljusti je estetika morda celo pomembnejša od funkcionalnosti in nikakor ne sme biti cilj samo to, da se zobni vsadek vraste v kost, ampak predvsem tudi to, da bodo novi zobje videti naravni, čemur pripomore tudi videz dlesni ob zobeh. Danes se tako večina implantologov  ukvarja predvsem z videzom mehkih tkiv ob zobnih kronah.

Kako reagirate v primerih, ko gre kaj narobe?

Komplikacij je več vrst. Te se lahko pojavijo že med samim posegom in v primeru, da posege izvaja maksilofacialni ali oralni kirurg ali pa zobozdravnik z zadostnim kirurškim znanjem, to ne predstavlja večjih težav, predvsem pa bo izkušen kirurg morebitne težave že vnaprej predvidel. Kasneje se lahko pojavijo biološki zapleti, ko se vsadek ne vraste ali pride do vnetja ob njem. Lahko pa so mehanski, ko se kakšen od členov poškoduje, odvije ali odlepi. Bistveno več je zapletov pri kadilcih. Kako odreagiramo, je odvisno od posameznega primera. En milimeter zabarvane dlesni na zgornjem srednjem sekalcu je lahko večji zaplet od razgaljenosti vsadka na spodnjem kočniku. Največ zapletov se pojavi tam, kjer je bilo načrtovanje slabo. Danes so zahteve pacientov vedno večje in vse redkeje izvaja kirurški del zdravljenja in protetični del ista oseba. Preprosto se ni mogoče obema vejama posvetiti v zadostni meri, če želiš dosegati vrhunske rezultate. Ti pa nemalokrat zahtevajo, da se v zdravljenje vključi še druge specialiste. Pomembno je tudi, da vsi ti strokovnjaki med seboj komunicirajo in da je vsak od njih seznanjen z načrtom zdravljenja.

Kakšna je življenjska doba zobnih vsadkov?

Če kirurg dobro opravi svoje delo in nato enako tudi protetik ter tehnik in so bili izbrani kakovostni materiali, pacient pa dobro skrbi za ustno higieno in dvakrat letno hodi na kontrole, potem lahko pričakujemo dolgo življenjsko dobo zob na implantatih. Po desetih letih je tako aktivnih še 90 odstotkov zobnih vsadkov.

Koliko časa traja, da se posameznik navadi na zobni vsadek, v primeru, da vse poteka brez nevšečnosti?

Posameznik ne bo čutil, da ima vstavljen vsadek v kost. Mora pa se navaditi na novo izdelan zob, mostiček ali protezo. To je v veliki meri odvisno od protetika in tehnika, ki izvajata protetični del zdravljenja, ampak če je vse narejeno, kot je treba, se ljudje na nove zobe zelo hitro navadijo. Nekaj več dela in obiskov pri zobozdravniku je potrebnih pri implantatno podprtih snemnih protezah.

Vemo, da je higiena zob oziroma ustne votline še kako pomembna. Kako pa je s čiščenjem v primeru zobnih vsadkov?

Načeloma je treba zobe na zobnih vsadkih čistiti enako kot svoje lastne zobe. Pomembno je, da se čisti tudi med vsadki ter med vsadki in zobmi, bodisi z nitko ali s posebnimi medzobnimi ščetkami. Sicer pa vsakega pacienta, ki ima protetiko izdelano na zobnih vsadkih, zobozdravnik, ki izvaja protetični del zdravljenja, seznani o načinu čiščenja.

 

Julij-avgust 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja