Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Otroci v naš dom prinašajo neizmerno veselje in srečo, zato je potrebno poskrbeti tudi za njihovo zdravje in dobro počutje. Slednjega lahko skazijo okužbe ušes in oči, ki so pri nas skoraj tako pogoste kot prehlad. Navadno jih povzročajo virusi in bakterije, ki so pri majhnih otrocih izredno pogoste, medtem ko po sedmem oz. osmem letu starosti razvijejo imunost nanje ter s tem ublažijo tudi okužbe.

Avtorica: Nika Arsovski

Razlika med naglušnostjo in gluhostjo

Človeško uho je sestavljeno iz treh delov. Prvi oz. zunanji del sestavljajo uhelj, zunanji sluhovod in bobnič. Naloga uhlja je, da usmerja zvočne valove v notranjost ušesa, kjer se v sluhovodu izločijo vsi vsiljivi delci, kot so prah, smeti … Bobnič pa zapira vhod v srednje uho. Drugi del, imenovan srednje uho, povezuje zunanji in notranji del. Sestavljajo ga tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence, ki skrbijo za nemoteno valovanje in prevajanje zvočnih valov v notranje uho. Slednjega sestavljajo polž in sprejemniki za dražljaje ravnotežja in gibanja v prostoru.

Okvare sluha pri otrocih delimo na delne in popolne, torej naglušnost ter gluhost. Če srednje uho slabo prevaja zvoke, govorimo o prevodni naglušnosti, ki je značilna za vnetja. V primeru, da živci v notranjem ušesu ne pošiljajo pravega signala v možgane, pa govorimo o zaznavni naglušnosti. Slušni spekter pri otrocih se nekoliko razlikuje od tistega pri odraslih, predvsem zato, ker je mlajši. Po navedbah Matjaža Kranjca, dr. med., spec. otorinolaringologije, iz ambulante Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, ob rojstvu zaznamo od 20–20 000 Hz, z leti pa se ta razpon krči. Za razvoj govora je sicer potreben spekter od 250–8 000 Hz.

Otrok že v maternici sliši mamine glasove

Otrok zadnjih 12 tednov bivanja v maternici že lahko prisluhne materinemu glasu, ki ga pomirja in vzbudi prijetne občutke. Pri malčkih se najprej razvije sposobnost za zaznavanje visokih in nizkih frekvenc, šele kasneje prepoznavajo vir zvoka. V prvih šestih mesecih dojenčkovega življenja lahko otrok razlikuje med različnimi glasovi, ne le maternega, temveč tudi ostalih jezikov, kljub temu da z njimi nima nikakršnega stika. Po šestem mesecu na žalost to sposobnost izgubimo, saj kot sistem najpogostejših zvokov prevlada materni jezik. Otrok zato začne zvoke zavestno prepoznavati in oblikovati. Otroci težje prepoznavajo določene zvoke, če so v hrupnem okolju, na primer v sobi s prižganim televizorjem ali z glasnim radijskim sprejemnikom. Zato ne bo mogel pozorno poslušati in pravilno razviti slušnih sposobnosti, katerih razvoj traja vse do pubertete.

Obsojeni na prvo klop

Dojenčki se na hrup iz okolice pogosto ne odzivajo, kljub visoki glasnosti, kar je povsem običajno, saj je odziv na zvok po nekaterih raziskavah odvisen od otrokovega razpoloženja. Vendar pa so nekatere raziskave pokazale, da so otroci zaradi okvare sluha odrezani od dražljajev zunanjega sveta, zato ne kažejo zanimanja za ljudi okrog sebe. Popolna gluhota je namreč redka, v večini ozdravljive motnje sluha pa dokaj pogoste, zato se o tem posvetujte z zdravnikom in opravite preiskavo sluha.

Če se izkaže, da gre v resnici za okvaro sluha, je to treba čim prej odkriti, saj lahko vpliva na razvoj govora pri malčku. Dojenčke znani glasovi pomirjajo, zato se za njimi ozirajo. Pri starejših otrocih lahko težave s sluhom vplivajo tudi na njegove šolske obveznosti. Zato je lahko deležen norčevanja s strani sovrstnikov, saj morajo otroci s slabšim sluhom pogosto sedeti v prvi klopi, v nekaterih primerih pa morajo nositi tudi aparat. Težave seveda nastopijo tudi pri komunikaciji, zato otroci le redko priznajo, da slabo slišijo. Pri nekaterih dojenčkih sluh preverijo že ob samem porodu, sicer pa ga sočasno z vidom preveri zdravnik na zdravniških pregledih. Največjo pozornost zdravniki posvečajo preverjanju sluha med 6. in 9. mesecem starosti, ko je od sluha odvisen pravilen razvoj govora.

Ušesna higiena, prehlad, ošpice …

Težave s sluhom so lahko povezane z več dejavnostmi. Polet z letalom ali barotravma, ki nastane po njem, lahko povzroči zaporo evstahijeve cevi, ki povezuje srednje uho z žrelom. Znaki so po navadi zvenenje v ušesih, bolečina in delna izguba sluha, vendar nekaj ur po poletu navadno izginejo ter ne povzročajo trajnih okvar sluha. Zaporo evstahijeve cevi pa lahko povzroči tudi pred kratkim preboleli prehlad oz. kihanje. V nekaterih primerih lahko do težav s sluhom pride tudi zaradi mumpsa, ošpic ali meningitisa, morda pa so težave le posledica slabe ušesne higiene. Ušesno maslo namreč zamaši uho in tako ovira slušne poti.

… ali katero izmed vnetij.

Če vzporedno s slušnimi težavami otrok občuti tudi bolečine v ušesu, je slabši sluh lahko posledica vnetja srednjega ušesa, ki ga lahko spremljata tudi vročina in bruhanje ter izcedek iz ušesa. Vnetje je pogosto predvsem za otroke do 8. leta starosti, uvrščamo pa ga tudi med najpogostejše bolezni v prvem letu starosti. Dojenčki se v tem primeru lahko vlečejo za uhelj, spremljata pa ga vreščeč jok in razdražljivost. Poleg tega poznamo tudi vnetje zunanjega sluhovoda, ki ga povzroča bakterijska okužba ali ena izmed vrst dermatitisa.

Zanj je značilen gnoju podoben izcedek, ki lahko zamaši ušesni kanal in posledično povzroči delno izgubo sluha. Kadar se votlina srednjega ušesa napolni z gosto lepljivo sluzjo, govorimo o izlivnem vnetju srednjega ušesa, saj le-ta ovira normalen prenos zvoka v notranje uho ter povzroči poslabšanje sluha. Vnetja se lahko izrazijo s simptomi, lahko pa tudi popolnoma brez njih, kar je še posebej nevarno, saj otroci brez posebnega razloga postanejo naglušni.

Otroka glejte naravnost v oči

Simptomi izgube sluha so povsem odvisni od okvare in tega, katerih zvokov otrok ne zaznava več dobro oz. jih sploh ne zaznava. Lahko se zgodi, da vas bo malček le presenečeno pogledal, ko se boste znašli v njegovem vidnem polju ali pa se bo vidno zdrznil. To je že eden od dokazov, da vas očitno ni slišal približevati se. Nekateri otroci prenehajo odgovarjati na naša vprašanja, vendar pa je slednje lahko povezano tudi s slabšo ubogljivostjo.

Če je otrok naglušen, se boste z njim najlažje sporazumevali z znakovnim jezikom, kar bo koristilo njegovemu splošnemu napredku pa tudi razvoju govora. Med pogovarjanjem glejte otroka naravnost v oči in govorite razločno ter mu pustite, da pove, kar je želel povedati, poleg tega pa poskrbite tudi za moteče zvoke iz ozadja. Če se vam zdi, da ima otrok težave s sluhom, se za pomoč obrnite na svojega pediatra, ki vam bo po preiskavah znal svetovati in pomagati pri nadaljnjih ovirah.

V prvih šestih mesecih dojenčkovega življenja lahko otrok razlikuje med različnimi glasovi, ne le maternega, temveč tudi ostalih jezikov, kljub temu da z njimi nima nikakršnega stika. Po šestem mesecu to sposobnost na žalost izgubimo, saj kot sistem najpogostejših zvokov prevlada materni jezik.

 

Januar 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja