Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ustna higiena je odločilna za zdravje naših zob. Redno in pravilno čiščenje zob in medzobnih prostorov je pri tem ključnega pomena. Žal pa strokovnjaki ugotavljajo, da precejšen del populacije tega ne izvaja dobro ali vsaj ne zadosti dobro. Vse prevečkrat v zobozdravstvenih ordinacijah na primer nameščajo mostičke mladim ljudem in tudi čakalnice v parodontoloških ambulantah so prepolne, tudi mladih, čakalne dobe pa dolge.

Avtorica: Maja Korošak

Barbara Dežman Zmerzlikar, diplomirana medicinska sestra

Zakaj je tako? Dejstvo je, da namesto nas nihče ne bo umival naših zob. Kljub temu pa razloge lahko iščemo tudi v tem, da je zobozdravstvena stroka v zadnjih desetletjih napredovala. Doktrina glede tega, kakšna je pravilna skrb za zdravje ustne votline, se je spremenila, še vedno pa se pojavljajo različne informacije, ki jih dobivamo od strokovnjakov, ob tem pa se nam meša tisto, kar so nas kot pravilno učili v našem otroštvu, in tisto, kar naše otroke učijo danes. Poleg tega je ponudba pripomočkov za čiščenje zob ogromna in ni vse, kar se sveti, tudi zlato (za naše zobe).

Zato smo se po informacije obrnili v Zobozdravstveni preventivni center ZD Kranj k Barbari Dežman Zmerzlikar, diplomirani medicinski sestri, ki ozavešča otroke, učitelje, vzgojitelje in starše o tem, kako pravilno in učinkovito skrbeti za svoje zobe. Kaj je tisto, kar jih želijo naučiti?

»Obiskujemo osnovne šole, vrtce, zavode, in naš cilj je, da poenotimo informacijo, ki jo podajamo ljudem. Pri našem delu in mesečnih obiskih na terenu v šolah in vrtcih pogosto ugotovimo, da otroku umivanje zob ne gre najbolje od rok in zato ga skupaj s starši povabimo na individualno delavnico k nam v center. Takrat nam veliko staršev pove, da so se ob tem, ko smo učili njihovega otroka, tudi sami veliko naučili,« z zadovoljstvom pove Barbara Dežman Zmerzlikar in ob tem doda, da je pomembna pravilna informacija, ob tem pa tudi doslednost in vztrajnost pri spreminjanju dolgoletnih navad.

Začne se v trgovini

Kakšno je torej pravilno umivanje zob? »Pravilno ščetkanje zob se začne že v trgovini, z izbiro prave zobne ščetke. Včasih smo menili, da bolj kot je ščetka kompaktna in bolj trde ščetine ima, boljša je. Danes je ravno nasprotno. Držalo ščetke mora biti čim bolj preprosto, ravno, trdo, brez vmesnih delov, ki bi omogočali spreminjanje smeri ščetkanja ali ublažili ali spremenili pritisk. Prav tako mora biti ščetka primerno velika, še posebno pri otrocih je pomembno, da ni prevelika. Ščetine naj bodo mehke, saj so tudi obloge, ki se oprimejo naših zob čez dan, mehke in jih z lahkoto odstranimo, če si resnično umivamo zobe vsaj dvakrat dnevno, na pravi način. Hkrati pa z mehko ščetko ne poškodujemo dlesni ali zob.

Pomembno je tudi, kako so ščetine postavljene na glavi ščetke. Morajo biti pravokotne na glavo ščetke in tudi odrezane naravnost. Kakšna naj bo gostota ščetin? Prodajajo se ščetke z razponom od 700 do 12.000 ščetin na glavi ščetke. Običajno seveda nimamo predstave, koliko je na primer 10.000 ščetin, zato velja pravilo, da si ščetko približamo očem in če so ščetine mehke, ravno odrezane in navpično posajene ter se skozi njih ne vidi, potem je ščetka prava.«

Pri dojenčkih in malčkih, ki jim zobki šele izraščajo, je še bolj pomembno, da jim zobe umivamo čim bolj skrbno in z najmehkejšo ščetko primerne velikosti, saj so njihove dlesni občutljive. »Če bo otrok ščetkanje povezal z bolečino, ga bomo težko prepričali, da nam bo naslednjič še pustil umivati zobe,« dodaja sogovornica.

Koliko zobne kreme?

Kaj pa zobna krema? »Zobna krema vsebuje zelišča, ki blagodejno delujejo na ustno zdravje, osvežijo dah, vsebuje pa tudi potrebne fluoride, ki nam zaščitijo zobno sklenino. Otroku kupimo zobno kremo, ki mu je všeč po okusu in je primerna njegovi starosti. Paziti je treba na količino zobne kreme, ki jo iztisnemo na ščetko. Do šestega leta je ta količina za grahovo zrno, pozneje pa tanka črta kreme po celotni dolžini ščetin. Pri odraslem velja enako priporočilo.

Dokazali so, da pri sistemskem vnosu fluoridov (v tabletkah) cilj ni bil dosežen, in da le topikalni nanos (z zobno kremo, ki vsebuje fluoride, in pri zobozdravniku z različnimi premazi) nudi optimalno zaščito in podporo zobem. Otroke je treba spodbujati k temu, da zobno kremo na koncu temeljito izpljunejo. Ne smejo je pojesti, tudi če jim je zaradi okusa všeč. Na koncu ščetkanja zob ne splakujemo več. Takšne so zadnje smernice Nacionalnega inštituta za javno zdravje ‒ če si zvečer po ščetkanju zob ne splakujemo, ampak zobno kremo le temeljito izpljunemo iz ust, imamo zjutraj na zobeh še vedno optimalno topikalno zaščito.«

Kako ščetkamo?

Tudi pri načinu ščetkanja imamo ljudje stare vzorce, ki so se izkazali za nezadostno učinkovite. Majhen otrok še ni zmožen takšnega ščetkanja kakor odrasli, zato otroku vsaj do sedmega leta vsak dan zobe ščetkajo odrasli. Na kakšen način ščetkamo otrokom? Barbara Dežman Zmerzlikar: »Grizne ploskve zoba ščetkamo sem in tja v stilu žiga-žaga. Potem nadaljujemo na zunanji strani zgornjih zob in ščetko naslonimo na dlesen ter na istem zobu desetkrat »pometemo« od dlesni proti zobu, od rdeče proti beli barvi (Pri tem se roka v zapestju obrača.) Potem se premaknemo do naslednjega zoba ter tako potujemo po vsej zunanji strani zob.

Nadaljujemo na spodnjih zobeh na zunanji strani in po tem enako opravimo tudi po zgornji in spodnji notranji strani zob, torej ob nebu in ob jeziku. Na tak način učimo otroke umivanja zob do petega razreda, saj ob takem ščetkanju obstaja najmanjša verjetnost za poškodbo dlesni. Otroci namreč med ščetkanjem zelo težko nadzorujejo silo, s katero drgnejo po tkivu.«

Odrasli (in večji otroci) umivamo zobe drugače. Odrasli držimo ščetko kot nalivno pero in jo obrnemo proti dlesni, torej ne pod kotom 90 stopinj na zob, ampak nekoliko poševno proti dlesni navzgor pri zgornjih zobeh in navzdol pri spodnjih zobeh. Na vsakem zobu posebej naredimo osem do deset kroženj s ščetko. Napačno je, če so ti krogi veliki in zajamejo več zob skupaj ali pa celo spodnje in zgornje zobe istočasno. S tem namreč samo potiskamo obloge v medzobne prostore in pod dlesen.

Čiščenje medzobnih prostorov

Ko ima otrok v ustih tesno razvrščenih vseh 20 mlečnih zob, mu morajo starši z zobno nitko na držalu nitkati medzobne prostore. »Pravilno nitkanje je takšno, da drsimo gor in dol po medzobnem prostoru in nitkamo stični ploskvi dveh zob. Nikakor ne »žagamo« z nitko po dlesni, saj jo tako samo poškodujemo,« poudarja naša sogovornica. Nitko torej potisnemo med dva zoba, jo prislonimo na zob in drsimo po površini zoba, dvakrat ali trikrat. Potem nitko naslonimo na sosednji zob in ponovno drsimo po celotni površini. Med posameznimi medzobnimi prostori nitko na držalcu speremo pod vodo. Klasične zobne nitke, ki jih navijamo okrog prsta, so namenjene za enkratno uporabo.

Za odrasle so primernejše in dokazano učinkovitejše medzobne ščetke, s katerimi lahko temeljiteje očistimo medzobni prostor. Ko ščetko previdno uvedemo vanj na mestu tik ob dlesni, se njene ščetine stisnejo, ko jo odmaknemo, se ščetine spet razširijo.

Na voljo imamo več velikosti medzobnih ščetk, saj se tudi velikosti medzobnih prostorov pri ljudeh razlikujejo. Običajno odrasel človek potrebuje vsaj dve velikosti medzobnih ščetk, eno za sprednje zobe in eno za kočnike, kjer so medzobni prostori največkrat večji. Medzobna ščetka nam v medzobnem prostoru ne sme prehajati prelahko, prevelika pa lahko povzroči poškodbo, poleg tega si z njo povzročamo tudi bolečine.

Na začetku so možne krvavitve

Če do zdaj nismo uporabljali medzobne ščetke ali nitke, lahko pričakujemo, da se nam bo ob prvih nekaj uporabah pojavljala manjša ali večja krvavitev iz dlesni. To je zaradi tega, ker se je v našem medzobnem prostoru pojavilo vnetje zaradi nabiranja oblog in bakterij v njih. Tega se ne smemo ustrašiti, vztrajajmo in vsaj enkrat dnevno čistimo tudi medzobne prostore, saj se bo krvavenje ob tem kmalu ustavilo. V nasprotnem primeru se bo proces vnetja nadaljeval. Spremenila se bo tudi barva naših dlesni.

Ko je vneta, je njen videz zabuhel in je temnejše rdeče barve. Po rednem ščetkanju, ko dlesni damo možnost regeneriranja, bo postala svetlejše rožnate barve. Naša sogovornica še poudarja, da pri dlesnih, ki so že poškodovane, ne zadošča le dvakratno ščetkanje in enkratno čiščenje medzobnih prostorov, na začetku je to potrebno opraviti večkrat.

Dlje kot ostaja obloga na zobu, trdnejša postaja in nazadnje se spremeni v zobni kamen, ki ga z zobno in medzobno ščetko ne moremo odstraniti. »Zobni kamen sicer nastaja tudi zaradi drugih procesov v ustih, in tudi tisti, ki redno in pravilno čistijo zobe, morajo enkrat letno obvezno k ustnemu higieniku na čiščenje zobnega kamna. Tudi to je nekaj, kar večina ljudi ne ve ‒ čiščenje zobnega kamna enkrat letno je izjemno pomembno za zdravje naših zob in dlesni, ob tem pa še olajšamo delo zobozdravniku,« ob koncu poudari Dežman Zmerzlikarjeva.

 Smernice so se spremenile: tisto, kar so nas kot pravilno učili v otroštvu, se razlikuje od tega, kar danes učijo naše otroke.