Izraz preventiva je pravzaprav težko dojeti, saj se njegove korenine sidrajo že v obdobje pred otrokovim rojstvom ter nadgrajujejo z družinskimi, družbenimi ter mnogimi drugimi odnosi, ki vplivajo na človekovo psihično in fizično zdravje vse tja do konca njegovega življenja. Pozitiven odnos do življenja, zdrava družba, ustrezna prehrana, ustrezen odnos do sebe samega, izobraženost, … je le nekaj akterjev, ki dvigujejo socialno raven posameznika, ki sestavlja družbo. Vrtimo se v začaranem krogu in le z vztrajnim izboljševanjem teh parametrov se dviguje tudi zavest posameznika, da je zdravje v veliki meri odvisno od njega samega. In ravno zdravstvena preventiva je tisto področje, na katerem dr. Jožica Maučec Zakotnik deluje že vrsto let ter z zadovoljstvom priznava, da so rezultati pri marsikomu že vidni ter vas hkrati vabi, da se udeležite brezplačnih zdravstvenih programov, po katerih Slovenija v Evropi slovi kot edinstvena.
Avtor: Damijana Škrlj; dr. Jožica Maučec Zakotnik, programska direktorica CINDI Slovenija in predstojnica Centra za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja RS ter vodja programa Svit
Morda prav za začetek: kje se sploh začne preventiva?
Preventiva se začne z zdravjem matere in očeta, še preden je otrok spočet. V času nosečnosti je pomembno, v kakšnem okolju živi bodoča mama, kako se prehranjuje, ali se ukvarja s telesno dejavnostjo, se izogiba stresu, nezadostnemu spanju in škodljivim razvadam, saj vse to vpliva na otrokov razvoj in bodoče, dolgoročno zdravje otroka ter bodočih generacij. Dobri pogoji za otrokovo rojstvo in razvoj so pogoj za optimalen otrokov start v življenje, česar se morda poleg staršev, skozi njihovo poklicno skrb za optimalne pogoje za zdravje otrok v vseh fazah njihovega razvoja, pogosto premalo zavedajo tudi zdravstveni delavci.
Pogoje za zdravje in optimalni razvoj otroka pa poleg navedenega pogojujejo tudi socialne determinante, med katere prištevamo stopnjo izobrazbe, zaposlenost, ekonomski položaj posameznika, družine. Bodoči starši, mladi starši z nizko stopnjo izobrazbe, imajo veliko slabše zaposlitvene možnosti in praviloma prakticirajo bolj nezdrav življenjski slog kot višje izobraženi. Nekateri kazalniki kažejo, da je zdravje slabše izobraženih mater in njihovih novorojenčkov slabše, večja pa je tudi umrljivost mater pri porodu ter umrljivost dojenčkov po porodu oziroma mrtvorojenost. Po teh kazalnikih smo glede na povprečje drugi najboljši na svetu, so pa razlike pri visokoizobraženih ženskah in pri ženskah zgolj z osnovno šolo povsod nedopustne, saj bi podrobnejši pregled kazalnika pokazal, da je pri nas pri visokoizobraženih ženskah stanje še boljše od povprečja, pri ženskah zgolj z OŠ ali manj pa je umrljivost novorojenčkov sedemkrat in več večja, pri čemer pademo proti samemu dnu lestvice … Podobna je slika pri umrljivosti mater pri porodu in pri mrtvorojenosti otrok. Povprečja pogosto skrivajo velike socialne razlike.
Ravno zato je še kako pomembno, da se kar najbolj posvečamo izvajanju preventivnih programov in varovanju zdravja teh žensk v pred-, ob- in poporodnem obdobju, saj je v zgodnjem obdobju po porodu pri slabše izobraženih ženskah več depresije in samomorov. Politika na državni in lokalni ravni, ki tovrstne programe na različne načine podpira in spodbuja, lahko na tem področju res veliko naredi, če le deluje na zmanjševanju prevelikih socialnih razlik in poskuša razumeti ljudi različnih družbenih slojev in skupin ter poskrbi za različne oblike socialne in zdravstvene pomoči tudi za skupine, ki so bolj ranljive.
Torej lahko rečemo, da je vpliv izobrazbe na zdravje populacije precej večji, kot si sploh lahko predstavljamo?
Med t.i. socialnimi determinantami zdravja je stopnja izobrazbe zelo pomembna. Sledijo ji zaposlenost, višina osebnega dohodka, vključenost v družbo, možnost odločanja in soodločanja. Pomembno je, da imajo ljudje nadzor nad svojim življenjem, da se čutijo družbi in lokalnemu okolju potrebni ter da jih pri vsem podpirajo tudi različne oblike socialnih mrež, ki ljudem dajejo občutek varnosti in jih podpirajo pri vsakdanjih obveznostih. Vsi ti mehanizmi in še več pa podpirajo zdravje in kakovost življenja, pri čemer se njihovo pomanjkanje odraža v nezdravem življenjskem slogu, večji obolevnosti, večjem deležu bolniškega staleža, odsotnosti z dela, deležu ljudi, ki gredo v bolnišnico itd.
Socialne determinante pomembno vplivajo tudi na pričakovano življenjsko dobo, pričakovano zdravo življenjsko dobo in na umrljivost. Revni in slabo izobraženi obolevajo prej in imajo krajšo zdravo in pričakovano življenjsko dobo kot bogati in visokoizobraženi. Prevelike socialne razlike vodijo v bogastvo peščice in revščino večine, kar pomeni, da bo peščica živela nesramno bogato, večina pa mizerno revno, pri čemer bo ta večina nosila na plečih celotno breme družbe, a ga na drugi strani zaradi svojega slabega zdravja družbi tudi povzročala. Ta večina ni zadovoljna z življenjem in se predaja različnim zdravju škodljivim mašilom, navadam in razvadam, pri čemer ti ljudje v družbo ne morejo prinesti niti gospodarskega niti kulturnega oziroma drugega razcveta.
Zato je treba podpirati tisto politiko, ki bo v družbi omogočala večjo enakost, kajti to razslojevanje in neenakost v vseh priložnostih v življenju bo družbo »uničilo«. Žal je tudi naš družbeno-ekonomski razvoj v nevarnosti, saj dopušča prevelike razlike in preveliko socialno razslojenost, ki pa vodi v velike razlike v zdravju. In že smo v začaranem krogu, kjer spirala vodi samo navzdol. Pot navzgor pa je težka …
Zdi se, da v današnji družbi vse generacije po malem izgubljajo občutek potrebnosti družbi. Pa vendar je ta občutek pri različnih oblikah zdravja še kako pomemben?
Vsekakor. Tako kot v vseh razvitih državah je tudi pri nas prisotno staranje populacije, ki gre z večanjem razvoja z roko v roki. Se pa na staranje populacije lahko pripravimo z aktivnejšo in učinkovitejšo vseživljenjsko preventivo, ki bo omogočala aktivno in zdravo staranje ljudi, ki bodo sposobni delati dlje, saj nas predvidoma čaka daljša delovna doba, ki pa je bolna populacija ne bo mogla zagotavljati. Izgubljenega zdravja nekega 65-letnika ne povrne niti gora zdravil, lahko pa nekemu posamezniku zdravje ob ustreznih preventivnih programih služi do pozne starosti. Pri tem je izredno pomembno vlaganje v promocijo in krepitev zdravja od spočetja naprej ter v zgodnje otroštvo, kar je največji vložek, ki se družbi obrestuje pozitivno.
Zdi se, da se premalo zavedamo, da je družina temelj družbe …
To, kar dobimo od svojih staršev in od ožje okolice v smislu varnosti, ljubezni, različnih spodbud in priložnosti za intelektualni in čustveni razvoj v najbolj zgodnjem otroštvu, v prvih letih življenja, je dejansko naša dota za vse življenje. Sem seveda spada tudi vse, kar otroci v svojem obdobju doživijo hudega, česar se ne da skriti. Vse, kar otroci hudega doživijo v zgodnjem otroštvu, se usede v podzavest in se odrazi v lastnih čustvenih, intelektualnih in drugih motnjah in primanjkljajih, v družbi, v odnosih med posamezniki, med partnerji in v odnosu do družbe. Vse negativno se obrestuje z negativnim, pozitivno pa s pozitivnim. Politika in širša družba se premalo zavedata pomena zdrave družine kot temelja zdrave družbe s pozitivnimi vrednotami. Politika pride za štiri leta in odide, premalokrat jo usmerjajo v njihovem delovanju zares pozitivni dolgoročni družbeni cilji in družbene vrednote.
Osnovni temelj vsake »zdrave« družbe je družina. Družba in politika kot njeno orodje bi morali zato bolj podpirati družino in zmanjševati razlike v priložnostih, ki jih imajo mlade družine in s tem seveda tudi otroci teh družin. Nekdo, ki je imel dober začetek in je bil srečen v družini, ne bo na plečih družbe in bo lahko ustvarjal ter družbi vračal. Prav tako bo nekdo, ki je imel primerne delovne pogoje in svoje zdravje varoval, če le ni dedno obremenjen s posebnimi boleznimi, relativno zadovoljen in zdrav starostnik, ki bo lahko v okviru medgeneracijske pomoči in podpore doprinesel tudi k razvoju svoje ožje družine in naslednikov. Mi, starši, družba smo krivi, da so mladostniki taki, kakršni so, ne pa oni sami. Družina je tista, ki ustvarja družbo. Zdrava družina ustvarja zdravo družbo.
In če vendarle še malo ostaneva pri otrocih. Kdaj so najpomembnejša leta za njihov napredek in razvoj, s čimer je povezano tudi zdravje?
V prvih treh letih otrokovega življenja so pozitivni pogoji za zdravje ter optimalen duševni in telesni razvoj zelo pomembni, zato je vlaganje v preventivo od spočetja do vstopa otrok v šolo najučinkovitejše in se najbolj obrestuje. Raziskave so pokazale, da je otrokov kognitivni razvoj v veliki meri odvisen od tega, v kakšni družini se rodi. Otrok, ki je rojen z veliko manjšimi naravnimi potenciali ob rojstvu, doseže v družini staršev z visoko izobrazbo in ugodno družinsko klimo višji kognitivni razvoj v prvih treh letih življenja kot otrok z velikimi naravnimi potenciali, a rojen v družini staršev z nizko stopnjo izobrazbe. Družba, ki se zaveda pomena razvoja družbenih potencialov, vlaga v zdravje otrok z zelo veliko občutljivostjo.
Raziskava HBSC iz leta 2010 (Health Behaviour of School Aged Children), v kateri so bili udeleženi 11-, 13- in 15-letniki, je raziskovala, ali obstajajo v zdravju in vedenjih, povezanih z zdravjem med različnimi skupinami mladih z različnim socialno-ekonomskim položajem, pomembne razlike, ki so sistematične, nepravične in preprečljive. Ugotovili smo, da so večinoma slabši zdravstveni izidi povezani z nižjim socialno- ekonomskim položajem družine, z nezaposlenostjo staršev, neklasičnim tipom družine, s slabšim šolskim uspehom in z manj prijatelji. Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom slabše ocenjujejo svoje zdravje, bolj pogosto občutijo nespečnost, nervozo, razdražljivost, glavobol, občutke potlačenosti, bolečine v križu ali v želodcu in niso zadovoljni s svojim življenjem, so bolj pogosto predebeli in imajo slabšo telesno samopodobo kot otroci iz družin z višjim socialno-ekonomskim statusom. Poleg tega redkeje zajtrkujejo ter jedo sadje in zelenjavo, si redkeje umivajo zobe, fantje se premalo gibajo, dekleta pa več gledajo televizijo. Slabše duševno zdravje kažejo dekleta v primerjavi s fanti, starejši najstniki ter mladostniki iz družin, ki imajo podpovprečno blagostanje, kjer so starši nezaposleni, ki prihajajo iz neklasičnih družin, ki imajo slabši šolski uspeh in manj prijateljev. Kar se tiče nezdravega življenjskega sloga, se skoraj v vseh primerih nezdrave navade pogosteje pojavljajo med mladostniki iz revnejših družin in s slabšim osebnim socialnim položajem. V raziskavi je bilo potrjeno, da otroci iz socialno šibkejših družin veliko slabše ocenjujejo svoje zdravje, se veliko bolj vdajajo tveganemu vedenju (alkoholu, kajenju, uživanju drog) in se slabše umeščajo med svoje vrstnike od tistih, ki živijo v ustreznejših življenjskih razmerah.
Kdo nam lahko pomaga do boljšega zdravja?
Predvsem sami lahko največ naredimo zase, pri čemer je pomembno, da vsak sam ve, kaj so tveganja in kaj škodi zdravju. Nezdrava prehrana, kajenje, pretirano pitje alkohola, telesna nedejavnost, izpostavljanje stresu in podobno vplivajo na vse kronične bolezni, ki so v 80 % vzrok vseh obolevnosti in umrljivosti, pri čemer se vpliv teh dejavnikov tveganja med sabo množi in s tem močno povečuje možnost, da zbolimo za katero od ali celo za več kroničnih bolezni hkrati.
Najpogostejše kronične bolezni so srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, osteoporoza in druge bolezni gibal in sklepov, kronične bolezni pljuč. Naraščajo tudi debelost, depresija, demenca, pri čemer predstavljajo duševne motnje glavno breme bolezni v Sloveniji že danes, se bodo pa z leti še povečale. Tudi sladkorna bolezen bo v naslednjih desetletjih ena izmed zelo hudih bremen družbe. V tej družbi se je težko izogniti vsem tveganim vedenjem in živeti optimalno in zdravo, saj je preveč »skušnjav« za vse, predvsem pa ljudje, ki so slabo izobraženi, v slabem socialnem stanju, v revščini, s svojim vedenjem težko upravljajo.
Kljub vsemu pa je posameznik tisti, ki se za zdravje odloči sam tudi s tem, da preneha kaditi in zlorabljati alkohol ter druge škodljive razvade. V Sloveniji ponujamo za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga veliko možnosti za odrasle, s katerimi se podpira odločitve o opuščanju kajenja, zmanjševanju pretiranega pitja, zdravem prehranjevanju, zdravem hujšanju itd. Imamo tudi različne preventivne programe za otroke in mladostnike na področju podpore pri duševnem zdravju, pri življenjskem slogu in tveganih vedenjih, v povezavi z zdravstveno službo in s šolskim sistemom. Programi se stalno dopolnjujejo in nadgrajujejo, razvijamo pa tudi nove v skladu s sodobnimi potrebami vseh generacij.
Preventivni programi za odrasle delujejo že več let. Katere bi izpostavili?
Teh programov je kar nekaj. Pri odraslih že 10 let poteka državni preventivni program na področju srčno-žilnih bolezni, kjer ima vsaka odrasla oseba možnost, da vsakih pet let opravi preventivni pregled vseh dejavnikov tveganja, tako vedenjskih kot bioloških: krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, ki škodljivo vplivajo na njegovo zdravje. Na podlagi pregleda se izračuna ogroženost, da nekdo v naslednjih 10 letih zboli za srčno-žilno boleznijo. Družinski zdravnik je dolžan odraslo populacijo – moške od 35. leta, ženske pa od 45. leta dalje – na vsakih 5 let pregledati, medtem ko mora osebe z velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni poslati v zdravstveno-vzgojne centre, ki so v 60 zdravstvenih domovih po Sloveniji. V teh zdravstveno-vzgojnih centrih potekajo brezplačni programi za podporo pri spreminjanju življenjskega sloga na področju spremembe prehranskih navad, spodbujanja telesnih dejavnosti, zdravega hujšanja, opuščanja kajenja, zmanjševanja tveganega pitja alkohola. Programi so strukturirani in potekajo po metodologiji programa CINDI in jih izvaja posebej izobražen kader: diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti, psihologi. Programe nameravamo še dopolniti s programi na področju zgodnjega odkrivanja duševnih motenj, depresije, stresa, demence, …
V preteklih desetih letih so družinski zdravniki preventivno pregledali več kot pol milijona ljudi, delavnic v zdravstveno-vzgojnih centrih pa se je udeležilo več kot 200.000 ljudi. To je imelo vpliv na njihovo zdravje. Zato na leto umre zaradi srčno-žilnih bolezni 600 ljudi manj. Vsaj 60 % tega učinka lahko pripišemo preventivi. Take številke najbolj zgovorno govorijo, da je vredno izvajati preventivne programe in da se splača spreminjati življenjski slog in opuščati tvegana vedenja.
Vsi preventivni programi v Sloveniji so brezplačni in kakovostni, zato bi se jih ljudje, katerim so namenjeni, morali udeleževati v še večji meri. Tako bi preprečevali, da za kroničnimi boleznimi ne zbolimo, če pa že zbolimo, kronično bolezen lažje in učinkoviteje obvladujemo. V programu CINDI redno skrbimo za izobraževanje strokovnega osebja po terenu ter preverjamo kakovost njihovega dela. Zares je koristno, če ljudje, ki nezdravo živijo, vsaj malo spremenijo življenjski slog. To pomembno vpliva na izboljšanje zdravja celotne populacije. To pa je naš cilj delovanja. Ljudje se še ne zavedajo dovolj koristi spremenjenega življenjskega sloga, dokler ga ne spremenijo. Kadilec se slepi s tem, da uživa v kajenju, medtem ko govori njegovo oteženo dihanje in kašelj drugo zgodbo. Koristi spremenjenega načina življenja se običajno zavemo šele takrat, ko se škodljivi razvadi odrečemo in zaživimo kakovostno in polno življenje, ki nam ga zdrav način življenja omogoča.
Kako pa je s presejalnimi programi?
Imamo tri zelo pomembne presejalne programe, in sicer: program DORA – presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk, ki je namenjen ženskam med 50. in 69. letom; program SVIT – presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka debelega črevesa in danke, ki je namenjen moškim in ženskam med 50. in 69. letom; in program ZORA – presejalni program za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na materničnem vratu pri ženskah med 25. in 64. letom.
Če bi se ljudje udeleževali teh programov, bi imeli veliko možnost, da za rakom ne zbolijo oziroma bi se pri tistih, ki zbolijo, rak odkrival v zgodnji fazi razvoja. S tem bi bilo zdravljenje veliko manj agresivno, možnost preživetja in kakovost življenja pa veliko večja. Umrljivost za rakom dojke in debelega črevesa in danke lahko zmanjšamo s presejalnimi programi za več kot 30 %. Program ZORA se v Sloveniji izvaja že 10 let in je že obrodil sadove.
Presejalni program SVIT se je lepo prijel …
Ta program poteka v Sloveniji že dve leti, namenjen pa je zdravi populaciji, moškim in ženskam med 50. in 69. letom, ko prične rak debelega črevesa in danke strmo naraščati. Rak debelega črevesa in danke je namreč zahrbtni morilec. Zaradi počasne rasti in pozne simptomatike se ga v več kot 80 % odkrije šele, ko je že razširjen na bezgavke in druge organe. Običajno so hujšanje, motnje v prebavi, bolečine v trebuhu in drugi znaki ter simptomi že pokazatelji zelo razvitega raka. Zaradi teh lastnosti in poznega odkrivanja je umrljivost za to obliko raka še vedno visoka, saj letno umre zaradi tega raka okrog 750 ljudi. S programom SVIT se je zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb izredno izboljšalo. V tem času smo odkrili več kot 5.000 predrakavih sprememb, iz katerih izhaja velika verjetnost, da bi se rak razvil in okrog 750 primerov raka, od tega je bilo kar 70 % rakov odkritih v zgodnji fazi (brez tega programa se jih odkrije le 12–14 % v zgodnji fazi bolezni). Ljudi v programu Svit testiramo na prikrito krvavitev v blatu, ki je s prostim očesom še ne vidimo. Velika korist tega programa je torej zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka pri ljudeh, ki so sicer zdravi oziroma mislijo, da so zdravi, predvsem pa učinkovitejše zdravljenje. S tem pa seveda vplivamo na zmanjšano umrljivost za tem rakom. Če se dovolj ljudi vključi v ta program (70 %) lahko ohranimo 200 življenj na leto in zmanjšamo obolevnost za 300 novih primerov tega raka na leto. Sodelovanje v programu je brezplačno in preprosto, saj se morajo le odzvati vabilu v program SVIT ter z izpolnitvijo obrazca potrditi udeležbo v njem. Na podlagi pisnega pristanka prejmejo v enem tednu dva testerja, s katerima vzamejo dva vzorca blata v dveh zaporednih odvajanjih ter ju pošljejo v Center SVIT, od koder že v enem tednu prejmejo odgovor, ali je v njihovem blatu prikrita krvavitev ali ne. V primeru negativnega izvida je oseba ponovno povabljena v Svit po dveh letih, ko se postopek testiranja na prikrito krvavitev v blatu ponovi. To se ponavlja od 50. do 69. leta starosti. Ko pa je izvid pozitiven, pa se osebo naroči na kolonoskopijo, preiskavo, s katero se opravi natančen, a neagresiven pregled črevesja, s čimer se poskuša ugotoviti vzrok prikrite krvavitve. V 30–35 % se vzroka krvavitve ne najde, v 30 % kolonoskopij se odkrije predrakave spremembe (veliki polipi), ki jih med kolonoskopijo odstranijo. Odstrani se tudi manjše polipe. Približno pri 5 % kolonoskopiranih se odkrije rak, ki pa je v 70 % še v zgodnji fazi razvoja. Ključno je, da ljudje spoznajo veliko priložnost v tem programu, saj so vsi postopki v Svitu za prebivalce Slovenije, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, popolnoma brezplačni. Zadovoljni smo, da se vabilu odzove vse več ljudi in če se je v uvodnem letu 2009 nanj odzvalo le 36 % ljudi, jih je danes že 67 %. Pri tem igrajo pomembno spodbujevalno vlogo osebe, ki so imele priložnost in modrost, da so se v program odzvale, ter srečo, da smo pri njih odkrili zgodnjega raka. V aprilu 2011 smo pričeli z izvajanjem drugega presejalnega kroga, ki bo trajal do konca leta 2012. To pomeni, da v program ponovno vabimo osebe, ki so bile v prvem testiranju negativne in seveda vse, ki se prvič niso odzvale, ter vse, ki so letos stari 50 let. Letos vabimo osebe, rojene na liho letnico rojstva, naslednje leto pa bodo vabljeni tisti, ki so rojeni na sode letnice rojstva. Vsaki dve leti tako povabimo več kot pol milijona ljudi, starih od 50 do 69 let. In to se ponavlja vsaki dve leti.
Kaj menite o domači hrani ter o pomenu skupne priprave hrane, saj je bilo ognjišče tisto, ki je povezovalo?
Mislim, da je pripravljanje hrane doma izrednega pomena, saj hrana ne predstavlja zgolj energije, temveč ima velike socialne komponente ne samo v družini, temveč tudi v širši družbi, kjer omogoča, da se ljudje družijo, se veselijo, si ob hranjenju kaj povedo. Vsaka družina bi morala imeti vsaj en skupen obrok ter poskrbeti za zajtrk, saj polovica ljudi (otrok in odraslih) v Sloveniji ne zajtrkuje. Morda bi bil prav zajtrk tisti obrok, ki bi združeval družino. Priprava hrane doma ima večfunkcijski pomen. Omogoča, da se družina druži vsaj pri obroku, otroci se naučijo, da se hrano lahko pripravi tudi doma, naučijo se tudi, kako se hrano pripravi ter kaj pomeni zdrava prehrana, doma pripravljena hrana omogoča večji nadzor nad zaužito vsebino, saj jemo tisto, kar pripravimo sami, in hkrati vemo, kako je bila pripravljena. Obroki zunaj doma niso vedno kakovostni, smo pa veseli, da se prehrana otrok v vrtcih in šolah v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja izboljšuje. Odrasli se od otrok prehranjujejo bistveno slabše, saj marsikdo uživa le en obrok dnevno, kajti organizirane prehrane v podjetjih marsikje ni več, ljudje pa hrane s sabo ne nosijo, pa čeprav bi bilo to smiselno.
Kakšno vlogo ima novodobno iskanje pozitivne energije v boju proti bolezni družbe in posameznika?
V naši družbi se negativna energija preveč širi in če izhajamo iz dejstva, da družbo sestavljamo posamezniki, smo torej problem mi sami. To neznansko jamranje, objokovanje preteklosti in velika pričakovanja od prihodnosti ter življenje mimo današnjega dne je pretežni vzrok naše nesreče. Negativizem je treba spremeniti z iskanjem pozitivnega v življenju, zavedanja vsakega dneva, vsakega jutra, ko se relativno zdravi zbudimo, ko nismo lačni, ko se nam dogaja nekaj lepega, kar se morda dvema tretjinama v svetu ne dogaja. Preprosto bi se torej lahko vsako jutro zbudili pozitivno nastrojeni z radostjo in s hvaležnostjo ter se za vse, kar imamo, zahvalili Bogu, vesolju, ali čemurkoli in se veselili, da smo tu. Ko si rečeš, da bo dan lep, je dan tudi običajno lep. Tak začetek dneva gotovo prispeva k bolj pozitivnemu dnevu ter lepšemu in prijaznejšemu odnosu do soljudi. Ko si rečeš, da boš danes naredil nekaj dobrega, se ta pozitivna energija prenese tudi na druge in vsi smo srečnejši in zadovoljnejši. Pozitivno vrača pozitivno, negativno pa negativno. Življenje in življenjski slog si ustvarimo v veliki meri sami, vedno pa je le današnji dan tisti, ki ga imamo. Vprašanje, če bo jutrišnji sploh prišel, medtem ko včerajšnjega že davno ni več. Pomembno je, da se zamislimo nad svojim življenjem in nad trenutkom, ki ga imamo. Najlepše si pač lahko pričaramo le sami.
Vaša sklepna misel?
Pozivam k temu, da bi se morali ljudje bolj posvetiti sebi in svojemu dobremu duševnemu in telesnemu počutju. To lastno telesno, duševno, socialno počutje je zelo pomembno pri vsakem posamezniku, kajti iz te svoje pozitivnosti pozitivno deluje tudi navzven, na partnerja, na otroke, na bližnjo in daljno okolico. Pozitivno spreminjanje posameznika vpliva na spodbujanje pozitivnih sprememb v družbi. Preventiva izhaja iz nas samih, zato se je treba klevetanju in kritiziranju na daleč izogniti in se potruditi za pozitivne spremembe!
Januar, 2012
