Prihod novega družinskega člana je za družino enkraten dogodek. Vsi sorodniki in prijatelji se veselijo z novopečenima staršema. Kmalu se pojavi želja, da bi videli dojenčka. Kdaj je primeren čas za prvi sprehod, za obiske na domu in obisk pri prijateljih? Kako pomemben je po porodu počitek? Kakšni so bili nasveti babic nekoč in zdravnikov danes? Zlato pravilo, šest tednov počitka, so poznali že nekoč in velja še danes.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Včasih so porodnici oziroma otročnici rekli mlada mat. Poporodni počitek naj bi po stari navadi trajal od dva do šest tednov in se končal z obredom vpeljevanja v cerkvi. Do takrat je namreč veljala za nečisto. Ko je bila otročnica šest tednov stara, je bil njen poporodni počitek oziroma sodobno rečeno porodniški dopust končan. Do takrat pa je veljalo, da je morala ženska notri biti, pod streho, ni smela ven iz hiše, ker ji šest tednov stoji smrt pri postelji.
Ta običaj je bil pravzaprav pomemben zdravstveni ukrep, ki je poskrbel, da so predvsem kmečke žene v najobčutljivejših tednih po porodu počivale. V tistem času jim ni bilo treba opravljati poljskih del, ležale so v zatemnjeni mirni sobi, kjer so imele praviloma mir in se držale porodne diete.
Porodna dieta je bila sestavljena iz nemastne kokošje juhe, pogosto so jedle v jajce namočen in popečen bel kruh, kokošje meso, maslene zabele in pile kamilični čaj ter vino. Naloga moža je bila, da pravočasno poskrbi za vino, naloga žene pa, da ga kakšen kozarček spije, saj naj bi se ji s tem povrnila moč. Prepovedana živila pa so bila solata, čebula, fižol ali kaj podobnega, kar otroka grize.
Kdaj so porodnice vstale iz postelje nekoč in kako je danes?
Otročnice, ki se niso razumele s taščo, in otročnice iz družin, kjer ni bilo nobene druge odrasle ženske, so tri dni po porodu že začele z gospodinjskim delom. Še posebno če je mati rodila v času žetve, trgatve ali spravila sena, je morala že po nekaj dneh na noge. Ženske so vedele, da bi morale paziti na svoje zdravje, pa niso.
Priganjalo jih je delo, tašča ali pa oboje. Da je imel kmečki človek pravico do ležanja, je moral biti zelo bolan ali ponesrečen. Samo rojstvo otroka običajno ni bilo dovolj. Na vprašanje, kdaj lahko mlada mamica začne z vsakdanjimi opravili, tudi danes ni preprostega odgovora.
Predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnici Celje asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, pravi, da »lahko začne porodnica oziroma mlada mamica z vsakdanjimi aktivnostmi takoj, ko se za to počuti sposobno«. Dodaja, da je to individualno pogojeno in ni enotnega nasveta za vse.
Kaj se dogaja s hormoni in telesom porodnice?
»Poporodno obdobje ali puerperij se začne po porodu posteljice in traja, dokler se rodila ne povrnejo v svoje prednosečniško stanje, običajno to traja šest tednov. V tem času se močno zmanjšajo krvne koncentracije hormonov placente, humani placentarni laktogen in humani horioni gonadotropin po desetih dneh po porodu nista več zaznavna.
V prvih 24 do 48 urah po porodu poraste vrednost hormona prolaktina, ki spodbuja nastajanje in izločanje mleka, estrogen in progesteron pa dosežeta svoje prednosečniško stanje v približno sedmih dneh po porodu,« razloži Koren. Pravilo šestih tednov ima torej smisel in tehtno razlago tudi v medicini. In čeprav ostanejo po porodu vse kosti in organi na svojem mestu, se spreminja njihova velikost in delovanje. »Porodnica lahko fizično okreva zelo hitro.
Že nekaj ur po porodu so nekatere popolnoma pri močeh. Lahko pa okrevanje traja tudi več tednov, odvisno od trajanja in načina poroda, pridruženih bolezni, poškodb ali zapletov, ki lahko ob tem nastanejo ali so bile prisotne že prej, in osebnostnih značilnosti porodnice,« razlaga Koren.
Veliko počitka, malo sprehodov
Porod za večino mamic pomeni težek telesni napor, zato je utrujenost po porodu povsem normalna in običajna. Telo potrebuje počitek in spanec. Okrevanje po carskem rezu je dolgotrajnejše kot po običajnem porodu. Večina porodnic po carskem rezu ostane v porodnišnici še približno teden dni po posegu. Potem gredo domov in se na kontrolni pregled vrnejo čez štiri do šest tednov. V tem času se je treba izogibati dvigovanju težkih bremen in pretiranemu delu.
Pri večini žensk, ki rodijo po naravni poti, pa zdravniki opravijo epiziotomijo. Po porodu morajo posebno pozornost nameniti celjenju zašitega presredka. Pri zgledno zašitem in neokuženem presredku naj bi se bolečina pojavljala samo pri hoji. Ker se presredek zaraste v dveh tednih po porodu, je do takrat smiselno čim več ležati, zdravniki odsvetujejo tudi sedenje.
Še posebno ko šivi odpadejo, je potrebna previdnost, saj je to najnevarnejše obdobje za ponovno odprtje še ne povsem zaraščene rane. Prvi sprehod naj ne bo dolg. Zaradi pogostih vrtoglavic in šibkih nog je smiselno na prvi sprehod vzeti s seboj tudi spremljevalca. Seveda je za mlado mamico pomembno in potrebno tudi gibanje. Z gibanjem se ponovno vrne občutek varnosti, vendar vse ob svojem času. Za mamico in otroka je zelo dobrodošel tudi očetovski dopust.
Kdaj je primeren čas za prve obiske novorojenčka na domu?
Vodja Odseka za neonatalno pediatrijo ginekološko-porodniškega oddelka Ana Ilijaš Trofenik, dr. med., specialistka pediatrije, pravi, da je ta čas odvisen predvsem od matere in otroka in da ni enotnega priporočila. »Na čas obiskov vpliva več dejavnikov: zdravje obiskovalcev, zdravje matere in otroka, donošenost oziroma nedonošenost, če mamica doji ali ne, letni čas in drugo.«
Zdravnica opozarja, da je večina novorojenčkov sicer zdravih, vendar je v prvih mesecih življenja njihov imunski sistem še nezrel in je novorojenček zato dovzetnejši za okužbe. Zaščito pred okužbami novorojenček sicer dobiva z materinim mlekom. Ker se v prvem mesecu vzpostavlja dojenje, so lahko pogosti obiski moteči.
»Pomembno je tudi, da mati nima posebnih zdravstvenih težav. Novorojenčka smejo obiskati le zdravi ljudje, saj lahko že blag prehlad pri odraslem ali otroku pri dojenčku povzroči težjo klinično sliko s potrebo po hospitalizaciji in zdravljenju s kisikom. Prvih šest mesecev dojenček diha le skozi nos, zato lahko ob zamašenem nosu nastopijo težave z dihanjem.
Posebno to velja za obiske otrok, ki hodijo v vrtec. Upoštevati je potrebno tudi letni čas, saj so obdobja, ko so prehladna obolenja pogostejša,« pove A. Ilijaš Trofenik in opozori še na primerno skrb za nedonošenčke. »V primeru, da je novorojenček nedonošen ali je bil ob rojstvu bolan, je priporočeno obiske preložiti na čas, ko naj bi bil otrok rojen oziroma ko bodo zdravstvene težave izzvenele. Pomembna je tudi higiena rok, saj se največ bolezni prenaša z umazanimi rokami.«
Kdaj je primeren čas za prve obiske z dojenčkom pri prijateljih?
Podobno kot za obiske na domu velja tudi, ko se mlada družina odpravi na obisk k prijateljem. »Ta čas, ki seveda sledi prvim obiskom na domu, je bolj odvisen od mamice kot otroka. Novorojenček ima potrebo po materini bližini, rednem hranjenju in negi in stalnem ritmu.
Ko starši to uspejo zagotoviti, novorojenček navadno dobro prenaša krajše obiske v bližini,« pove A. Ilijaš Trofenik in naniza še nekaj nasvetov za prvi obisk. »Na obisk je treba vzeti rezervne pleničke in oblačila, če otrok ni dojen, pa tudi stekleničko s prekuhano vodo in mlečno formulo v prahu.« Tako opremljene se bodo nekatere mamice odpravile na obisk k prijateljem prej, druge kasneje.
Mobing na delovnem mestu
Nekatere mlade mamice preprosto ne znajo mirovati in počivati. To so običajno tiste, ki so bile že prej ves čas v gibanju in jih bolezen ali na primer porod »ustavita« le za nekaj dni. Po tem pa že »veselo« vihrajo po stanovanju, kuhajo, pospravljajo in se zelo hitro odpravijo tudi ven. Mnoge pa, kot nekoč, v pogon spravijo okoliščine in neredko tudi delodajalci. Še večji problem kot prehitra vrnitev na delovno mesto pa je mobing med samo nosečnostjo.
Pravnica nekega slovenskega podjetja je povedala: »Poznam vsaj tri dekleta iz iste družbe, ki so doživele mobing v času porodniškega dopusta. Tega je ogromno, kot pravnica vidim marsikaj. Se pa nobena noče izpostavljati, ker po navadi dobijo sporazumno odpoved z odpravnino za molk.« Asist. mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, pravi, da porodnice redko potožijo, da delodajalci zahtevajo vrnitev na delovno mesto še pred iztekom porodniške, zato pa imajo z njimi toliko več težav v nosečnosti. »Nemalokrat jim grozi odpoved službe. Gre za izrazito dvoličnost naše družbe, ki si po eni strani želi višjo rodnost, hkrati pa noseče ženske niso dovolj zaščitene pred pritiski delodajalcev.«
