Rojstvo otroka je nepozabno doživetje. Malo, mehko, dišeče bitje, ki zre v svet okoli sebe, uspešno raste ob ljubezni in skrbni negi staršev in sesanju mleka. Mame, ki dojijo, opisujejo dojenje kot čudovito izkušnjo, ki jih je povezala z otročkom. Mamino mleko vsebuje za otroka vse, kar ta potrebuje v prvih mesecih življenja. Vedno je pri roki, zato je priprava popolnoma nekomplicirana, vedno je ravno pravšnje temperature, pa še dovolj ga je, če mama skrbi zanj.
Bodoča mama se na dojenje lahko dobro pripravi že v nosečnosti. Zdravo življenje, fizično in psihično, je skoraj stoodstotno zagotovilo za zadostne količine kakovostnega mleka. Dovolj raznovrstna hrana, zadostne količine vode, gibanje na svežem zraku – vse to so pogoji za zdravo nosečnost in uspešno pripravo na obdobje po porodu. Škodljive razvade so prepovedane.
Potek zgodnjega dojenja
Dojke so že od 16. tedna nosečnosti pripravljene na dojenje. V prvih urah in dnevih po porodu odgovorijo na hormonske spremembe, ki takrat nastanejo pri materi. Svojo nalogo prevzameta dva hormona – prolaktin in oksitocin. Oba izloča hipofiza, žleza z notranjim izločanjem, ki leži v možganih. Nanju zelo vplivajo številni drugi hormoni in tudi čustvovanje matere.
Najboljši čas za prvo dojenje je takoj po porodu. Takrat je novorojenčkov sesalni refleks najmočnejši. Kadar otroček zavrača mleko, je temu vzrok verjetno kakšna zdravstvena težava pri njem ali mamici.
Prvo mleko je zelo gosto in se imenuje mlezivo. Zadošča vsem otrokovim potrebam po hrani v prvih dneh njegovega življenja. Mleziva je kljub visoki kakovosti le za nekaj čajnih žličk. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar ima za posledico nastanek novega mleka. Ker pa dojenček še ne loči med dnevom in nočjo, se velikokrat zgodi, da sesa pogosteje ponoči. Sesanje je zanj naporno opravilo, ki mu velikokrat povzroča kar nekaj težav.
Zgodnje in pogosto dojenje koristita otročku in mamici. Otročku omogočata usklajevanje sesanja, požiranja in dihanja, mamici pa lažje poporodno okrevanje. Ob otrokovemu sesanju se maternica hitreje krči, izguba krvi se zmanjša. Prolaktin, ki se izloča, izboljša materino razpoloženje, tudi za bolečine je manj dovzetna. Neprecenljive vrednosti je tudi vez, ki se splete med njima in pa materino spoznavanje otročka in njegovih navad. Danes se priporoča samo dojenje do 6. meseca otrokove starosti, šele nato naj se začne postopoma dodajati mešana hrana.
Tehnika dojenja
Preden mama pristavi otroka k prsim, naj se udobno namesti. Podpre naj si hrbet, še bolj pa ji bo udobno, če si bo z blazino podprla tudi roko, na kateri bo ležal otrok med dojenjem. Otrok naj bo s trebuščkom obrnjen proti mamici, da mu ni treba glave obračati k dojki. Mama naj s prosto roko pridrži dojko tako, da je palec zgoraj in ostali prsti spodaj, dovolj daleč za kolobarjem. Z bradavico naj podraži otrokova usteca, da jih odpre. Če ust ne odpre dovolj, naj mu pomaga tako, da mu bradico potisne rahlo navzdol. Ko jih odpre dovolj na široko, naj mu potisne bradavico v usta. Ko se prisesa, naj ga drži tesno ob sebi, tako da se z noskom in bradico dotika dojke. Njegove ustnice naj ne bodo zavihane navznoter.
Vse, kar počne, naj bo nežno, brez sunkovitih gibov. Če jo dojka ali bradavica med sesanjem bolita, naj preveri, če je vse na svojem mestu. Nekateri otročki potrebujejo več poskusov in več pomoči za uspešno sesanje. S pravilnim pristavljanjem lahko prepreči poškodbo bradavic in omogoči učinkovito sesanje.
Nevšečnosti, ki rade spremljajo dojenje
Boleče bradavice
Eno najpogostejših vprašanj je, kako pripraviti bradavice za dojenje. Danes se utrjevanje bradavic z drgnjenjem brisače ali celo s krtačo odsvetuje. Bradavica mora biti mehka in voljna, saj so tudi dojenčkova usteca takšna. Osnovna nega in umivanje z vodo bosta dovolj. Če so bradavice vdrte, zahtevajo več pozornosti. Obstajajo preproste vaje in pripomočki, ki pomagajo pri tej težavi. Sicer pa dojenček sam s svojim sesanjem vpliva na obliko bradavice. Najpogostejši vzrok za boleče bradavice je nepravilno pristavljanje otroka k prsim. Ko mati osvoji tehniko pristavljanja, te težave ponavadi izginejo. Če vam je otrok bradavico že poškodoval, je dobro nanjo nakapati nekaj mleka. To pomaga, da se ranice hitreje celijo. Mazil, razen naravnega lanolina, se ne priporoča. Tega mazila ni potrebno odstranjevati pred dojenjem. Ker se pri nas lanolin težko dobi, za nasvet vprašajte La Leche League.
Mastitis – vnetje mlečnih vodov
Precej bolj nadležno težavo, kot so boleče bradavice, napovedujejo vozli ter trde, vroče in boleče dojke. Vzrok temu je verjetno zastoj mleka v dojkah. Tako vnetje imenujemo mastitis. Vnetje pogosto spremljajo simptomi, podobni gripi, in povišana telesna temperatura. Omenjene težave nastopijo ponavadi v prvih dneh dojenja. Takrat je naval mleka v dojkah velik in dojenček ni sposoben izprazniti vse zaloge. Tudi mamice ponavadi dojk ne izpraznijo popolnoma. Vzroki so lahko še drugi: preporedko dojenje, pretesen modrček, spanje na trebuhu, slab izcejalni refleks ali ozki mlečni vodi, fizična in psihična preobremenitev matere, slabokrvnost.
Če se omenjene težave nakazujejo, je potrebno hitro ukrepati: vroči obkladki na prsih so v začetni fazi uspešni. To storimo 10-20 minut pred dojenjem. Pomaga tudi vroč tuš z masažo v smeri proti bradavicam. Dojenje naj bo čim bolj pogosto, še posebno na prizadeti strani. Če se stanje po dnevu ali dveh ne izboljša, je potrebno obiskati zdravnika. Vnetje mlečnih vodov pa lahko povzroči tudi vdor bakterij skozi poškodovano bradavico. Če ne ukrepamo pravočasno, se vnetje lahko stopnjuje vse do gnojnega vnetja ali abscesa. V tem primeru vam bo zdravnik predpisal antibiotik. Marsikdaj je potreben kirurški poseg, da se absces odpravi. Mastitis se lahko pojavi tudi kasneje, ko dojenja že zdavnaj ni več. In ne boste verjeli – čeprav redko, ga lahko dobijo tudi moški.
