Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

So tudi vaše oči pordele, pečejo, imate občutek, kot da bi v njih imeli pesek? Veke vas srbijo, zato se praskate in mencate oči? S tem pa stanje le še poslabšate. Najobičajnejši vzrok naštetih težav so suhe oči. Te poleg občutka draženja občasno lahko povzročajo še slabši vid, občasno pretirano solzenje ali pa zjutraj zlepljene veke.

Avtorica: Adrijana Gaber

Na suhe oči vplivajo različni zunanji dejavniki: suh zrak v ogrevanih prostorih, veter, predolgo gledanje v računalniški zaslon. Poglavitni razlog za suhe oči pa je zmanjšana produkcija solz. Mehki deli očesa, kot sta veznica in roženica, ali vsaj posamezni deli teh tkiv se hitro izsušijo. Vzroki te motnje so številni in včasih je težko diagnosticirati. Nekateri ljudje imajo že prirojeno nekoliko manjšo produkcijo solz in pri njih se v navedenih okoliščinah težave pojavijo prej.

Krivci? Hormoni, zdravila, bolezni in poškodbe

Do zmanjšanja tvorbe solz naravno pride s starostjo. Pri ženskah do zmanjšane proizvodnje solz pride tudi v menopavzi, krive so hormonske spremembe. K zmanjšanju solzenja lahko prispevajo tudi nekatera zdravila, avtoimunske bolezni, kemične poškodbe oči in poškodbe vek. Katere so najpogostejše bolezni, ki povzročajo suhe oči? Revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus, skleroderma (bolezen veziva v koži) in sjogrenov sindrom (vrsta revmatičnega obolenja).

Težave zaradi suhih oči se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, ki imajo količinsko sicer zadosti solz, a je sestava solzne tekočine neustrezna. Takrat je v solznem filmu premalo lipidov, ki so odgovorni za upočasnitev izhlapevanja in sušenja solzne tekočine in s tem ohranjanje vlažnosti očesa. Solze namreč niso sestavljene le iz vode, pač pa tudi iz maščob, elektrolitov, encimov, pomembnih za uničevanje bakterij, in rastnih faktorjev, ki uravnavajo celične procese na površini očesa. Tako sestavljeni solzni film ohranja površino očesa gladko in prozorno.

Solzni film je sestavljen iz treh slojev. Prva je plast sluzi ali mukusa in jo tvori veznica. Srednja plast se imenuje vodna plast in predstavlja 90 % solznega filma ter je sestavljena večinoma iz vode in nekaj soli. Ta del solznega filma čisti oko in odstranjuje tujke s površine očesa.

Povrhnji sloj se imenuje lipidna plast in vsebuje maščobne kisline ali lipide. Ta sloj tvorijo žleze, ki so na zunanjih robovih zgornje in spodnje veke. Preprečuje prehitro izhlapevanje vodne plasti solznega filma.

Zelo pomembno je torej pravilno ravnotežje med sestavinami. Nekatere bolezni ali kemične poškodbe očesa vodijo do sprememb lipidne in mukozne plasti. Spremembe v produkciji lipidne plasti in s tem težave suhih oči so lahko tudi posledica vnetja robov vek (blefaritis) in bolezni kože, kot je primer rosacea.

Schirmerjev test

V primeru razdraženih in suhih oči lahko s preiskavami v očesni ambulanti določijo količino izločanja solz, pa tudi kakovost solznega filma. Količina izločanja solz se določi s Schirmerjevim testom, pri katerem v predel med spodnjo veko in zrklom za pet minut vstavijo testni listič in določijo količino izločanja solz. Kakovost solznega filma se določa s posebnimi barvili v obliki kapljic. Po obarvanju se oceni vzorec obarvanega predela površine očesa in meri čas, ki je potreben, da se pokaže suh predel na površini očesa.

Zdravljenje suhih oči

Težave pri občutku suhih oči se sprva blažijo z umetnimi solzami in ob tem se poskuša odstraniti vzrok za pomanjkanje solz. Pri izrazitejših težavah oftalmolog predpiše dodatna zdravila, katerih izbira je odvisna od stopnje prizadetosti oči in tudi od vzroka za suhe oči.

Cilj zdravljenja je, da se doseže primerna vlažnost oči. Blage oblike suhih oči se lahko zdravijo z umetnimi solzami. V oko jih lahko vkapavamo večkrat dnevno, celo na eno uro. V primerih zelo pogostega dajanja umetnih solz je priporočljiva uporaba umetnih solz brez konzervansov, ki jih dobimo v lekarnah, kajti konzervansi zelo pogosto povzročajo alergične ali toksične reakcije, ki še dodatno dražijo oko. Če so oči zelo suhe, zdravniki priporočajo še vlažilna maziva. Pri uporabi teh se vid nekoliko zamegli, zato jih običajno uporabljamo pred spanjem.

Suhe oči se lahko zdravijo tudi s prekinitvijo odtekanja solz skozi solzne kanalčke. To naredi oftamolog s kolagenskimi ali silikonskimi čepki. Kolagenski čepki se čez nekaj dni raztopijo, silikonske čepke pa lahko odstranimo ali jih pustimo na mestu. Ena od možnih metod zaprtja izvodil solznih žlez je kirurška kauterizacija, s katero kirurg naredi brazgotino in tako zapre kanal.

Suho oko je pogosto povezano z blefaritisom, to je vnetjem robov vek, za katero so značilni pordeli robovi vek in prhljaju podoben sekret na korenih vejic – trepalnic. To se zdravi s toplim suhim gretjem vek do deset minut dnevno, z masažo in čiščenjem robov vek s krpicami, ki jih je mogoče kupiti v lekarnah.

Pri suhih očeh se pogosteje pojavljajo konjunktivitisi. To je vnetje očesne veznice, za katero so značilni izcedek iz oči, rdečina oči in lepljivost vek. Konjunktivitis se zdravi z antibiotičnimi kapljicami. Suho oko lajšamo s pogostim vkapanjem umetnih solz ali nanašanjem gela, tudi do 20 kapljic na dan. S tem vzdržujemo vlažnost in tako preprečimo dehidracijo in poznejše poškodbe epitelnih celic roženice in hujše oblike vnetja roženice – keratitise.

Pazljivo na zimskem soncu!

Zaradi ultravijoličnega sevanja, ki je zlasti pozimi zelo močno, se priporoča nošenje sončnih očal. Škodljivo ultravijolično sevanje lahko povzroči tudi nastanek pingvekule na očesni veznici. To je rumena pika, ki jo bolniki opazijo na beločnici. Pingvekula sama po sebi ni nevarna, je pa neprijetna, saj povzroči hitrejši razpad solznega filma in tako simptome suhega očesa, kot so bolečina, rdečina, občutek peska in solzenje. Če se bolniki še vedno ne zaščitijo pred UV-sevanjem, pa lahko nastane tudi pterigij, ko začne očesna veznica preraščati na roženico in povzroči slabši vid ter hude simptome suhega očesa.

Pri zelo napredovalih oblikah bolezni suhih oči so na voljo tudi druga zdravila, ki se navadno uporabljajo pri zagonih bolezni, izjemoma tudi dalj časa. Rezultati tega zdravljenja se navadno pokažejo šele po daljšem obdobju, običajno po enem do dveh mesecih.

Sindrom računalniškega vida

Če vsak dan dalj časa delamo za računalnikom, so naše oči preobremenjene, bolj občutljive na svetlobo, lahko pride do dvojnega in zamegljenega vida. Pretirano gledanje v zaslon lahko privede tudi do začasne kratkovidnosti, glavobolov ter bolečin v vratu in hrbtenici. Kaj se pravzaprav dogaja z našimi očmi, ko delamo z računalnikom? Ker se slike in vsebina na zaslonu hitro spreminjajo, to zahteva tudi hitro in pogosto premikanje oči ter hkrati fokusiranje, zaradi česar je očesna leča stalno napeta. Poleg tega velikokrat pogledamo besedilo ali beremo iz besedila, ki ga imamo na mizi. Tako se razdalja, na kateri beremo, spreminja, temu pa se oko prilagodi s spremembo debeline očesne leče. Ob tem so mišice, ki očesno lečo daljšajo ali krčijo, v stalnem pogonu. Ker pa so izredno drobne, se ob takem delu hitro utrudijo.

K težavam prispevajo še premočna svetloba, neprimerna velikost in barva črk, bleščanje sten in delovnih površin ter odsevi. V študijah se je pokazalo, da človek ob delu z računalnikom pomežikne vsaj petkrat manj, kot bi sicer, in to seveda povzroča suhost in razdraženost oči. Težave dodatno povzroča še topel zrak – pred zaslonom je temperatura zraka nekoliko višja, poleg tega je bolj suh in poln pozitivnih ionov. Tako je v zraku še več prašnih delcev, kar oko še bolj razdraži, ga izsuši in v skrajnem primeru povzroči vnetje očesne veznice.

Veliko teh težav lahko omilimo ali odpravimo s prilagoditvijo delovnega okolja. Prostore zasenčimo, ne uporabljamo premočnih žarnic, nastavimo večji kontrast med ozadjem zaslona in ikonami, optimiziramo velikost črk ter uporabljamo kombinacijo črnih črk na beli podlagi. Zaslon postavimo tako, da ne povzroča bleščanja in odsevov. Če nosite očala, priporočamo stekla s protirefleksno zaščito, ki zmanjša bleščanje in tako minimizira odsevanje svetlobe stekel. Poskrbite, da so prostori prezračeni in da zrak ni presuh. Če to ni mogoče, si lahko pomagate s kapljicami za suhe oči. Vsake pol ure vzemite dve minuti premora. Oči zaprite, s tem jih navlažite, nato pa očesne mišice dobro »pretegnite«, najbolje tako, da se zagledate v neki oddaljen predmet. S takimi vajami za oči poskrbite, da se očesne mišice sprostijo in napetost popusti.

Bolečine v očeh povzročajo tudi očesne napake in motnje vida oziroma dioptrija, ki ni optimalno korigirana, kar je pri delu z računalnikom še bolj izrazito. V takih primerih je nujno, da pravočasno popravimo dioptrijo, da se izognemo resnejšim težavam in stalnim glavobolom. Veliko si olajšamo, če si za delo z računalnikom priskrbimo posebna očala. Kontaktne leče se ne priporočajo.

Modra svetloba ni nujno samo škodljiva

Raziskave so pokazale, da lahko pretirana izpostavljenost modri svetlobi povzroči poškodbe celic v mrežnici, ki so občutljive na svetlobo. To povzroči spremembe, ki so podobne makularni degeneraciji, kar lahko privede do trajne izgube vida.

Strokovnjake skrbi, da lahko dodatna izpostavljenost modri svetlobi prek osebnih računalnikov, mobilnih telefonov in drugih naprav poveča tveganje za okvaro mrežnice v poznejših letih. Modra svetloba prispeva k digitalnemu naprezanju oči. Kako? Ker se modra svetloba razprši bolje od drugih vidnih svetlob, se ne fokusira tako preprosto. Kadar gledate v digitalne naprave, ki oddajajo precejšnjo količino modre svetlobe, ta vizualna obremenjenost brez fokusa zmanjšuje kontrast in zelo verjetno prispeva k digitalnemu naprezanju oči. Računalniška očala z rumenimi lečami pomembno zmanjšajo ta kontrast in zato so priporočljiva med daljšo uporabo nekaterih digitalnih naprav.

Še pomembneje pa je, da se pred modro svetlobo zaslonov zaščitimo po operaciji mrene. Leče v očesu odraslega človeka blokirajo skoraj 100 % UV-žarkov. Če imate mreno in vas čaka operacija, vprašajte svojega kirurga, katero vrsto intraokularne leče bo uporabil za zamenjavo vaše naravno zamegljene leče ter kakšno zaščito pred modro svetlobo ta leča nudi. Po operaciji lahko uporabljate očala s posebnimi filtri za modro svetlobo, še posebej če veliko časa preživite za računalnikom.

Vendar pa modra svetloba ni nujno samo škodljiva. Občasna izpostavljenost modri svetlobi je koristna za zdravje. Vidna svetloba z veliko energije povečuje budnost, prispeva k boljšemu spominu in kognitivnim funkcijam ter izboljša razpoloženje. Pravzaprav se zdravljenje s svetlobo uporablja za zdravljenje sezonske afektivne motnje – vrste depresije, ki je povezana s spremembo letnih časov, katere simptomi običajno nastopijo jeseni in trajajo vse do zime. Zato očala z lečami, ki vsebujejo filter modre svetlobe, niso dobra rešitev.

A Poglavitni razlog suhih oči je zmanjšana produkcija solz.

B Če dalj časa delamo za računalnikom, so naše oči preobremenjene.

C Modra svetloba prispeva k naprezanju oči.